Ob Johanezovi trti poje društveni klopotec

Vinogradniki Cerkvenjaka vsako leto dvigajo odganjalca ptičev

Prlekija-on.net, ponedeljek, 13. avgust 2018 ob 11:34
Postavljanje klopotca v Cerkvenjaku

Postavljanje klopotca v Cerkvenjaku

Postavljanje klopotca v Cerkvenjaku, ki ga že 16 let, v začetku avgusta, postavlja Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak, sodi med obujanje in ohranjanje običajev vinogradnikov Slovenskih goric, Prlekije in Haloz. Ker dvig klopotca naznanja, da v deželo prihaja jesen in z njo tudi trgatev, je v preteklosti skoraj vsak vinogradnik ob vinogradu, tudi brajdah, postavil klopotec, ki je odganjal vsiljivce, ki bi zobali sladko grozdje. Klopotec je slovenska posebnost, ki so jo povzeli tudi avstrijski vinogradniki, ter ga poimenovali »klapotetz«. Obstajata dva tipa klopotca, ki se razlikujeta po številu kril, katerim pravijo »letance«. Prleškega tvorijo štiri, medtem ko pa haloškega 8 kril. Zgodovino klopotca, ki je slovenska posebnost, je v knjigi Klopotec opisal Drago Korade. Prvič pa je ime klopotec, v pesmi Tožba enega vincerla, leta 1797, zapisal duhovnik, pesnik Leopold Volkner.

V zadnjih nekaj desetletjih tradicijo postavljanja klopotcev negujejo društva, ki združujejo vinogradnike. Med njimi je tudi Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak, ki ga vodi Franci Zorko. Društvo tesno sodeluje z občino, s katero tudi skupaj organizirata prireditve, ki se odvijajo ob znameniti Johanezovi trti, potomki več kot 400-letne trte modre kavčine z Lenta v Mariboru. Ob trti, na čudovitem prostoru pred mogočnim gasilskim domom, se ob Johanezovi trti odvijajo tradicionalne prireditve, kot so: rez trte, postavitev klopotca, trgatev in v zadnjem času tudi Martinovanje. V okvir društvenih dejavnosti sodi tudi postavitev klopotca, ki ga društvo postavlja vse od ustanovitve. Prvič je bila postavitev klopotca pri hiši prvega predsednika Ivana Janeza Pučka v Stanetincih, ki je društvo vodil 12 let. Letošnja postavitev klopotca je potekala pred gasilskim domom, kjer ga postavljajo že nekaj let. Prireditve so se udeležili župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, ki je obenem gospodar trte, občinski viničar Damjan Breznik, cerkvenjaška vinska kraljica Monika Majer, predstavniki prijateljskih vinogradniških društev iz Lenarta, Benedikta, Svete Trojice in Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci.

Goste in obiskovalce, ki jih je z igranjem na harmoniki pozdravljal Marko Breznik, je nagovoril predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Franci Zorko, ki je pohvalil Franca Čeha, saj je izdelal društveni klopotec in ga tudi redno vzdržuje. Zahvalil se je občini in županu Marjanu Žmavcu, za podporo pri prireditvah ob Johanezovi trti, vsem vinogradnikom, ki so prispevali vina za prireditev, ter Društvu kmečkih žena in dekleta Cerkvenjak za pripravljeno pogostitev. Prisotne je nagovoril tudi župan Marjan Žmavc, ki je pohvalil društvo, da neguje tradicijo postavitve klopotca. Kakor je dejal, ima rad melodijo klopotca. Svoj pozdravni nagovor je zaključil z besedami: »Vesel sem, da ohranjate to tradicijo vinogradnikov, zato vam naj klopotec poje lepe melodije ter varuje grozdje Johanezove trte, ki je ponos vinogradnikov iz cerkvenjaškega področja in tudi občine.« Obiskovalcem in klopotcu so namenili tudi nekaj pozdravnih besed tudi gostje iz vinogradniških društev, ter vinska kraljica Monika Majer.

In, že so možje, pod vodstvom Franca Čeha in ob glasu harmonike Marka Breznika, pričeli z montažo in postavitvijo klopotca. Kot vedno so ga sestavili na zemlji, ga opremili z repom iz brezovih vej, ki usmerja klopotec proti vetru, ter ga na stari način z drogovi opremljenimi z vilicami, postavili v vertikalni položaj. Zanimivo je, da se je klopotec, čim so ga postavili, ob rahlem vetru takoj oglasil, s svojo »klopotčevo« melodijo. Po postavitvi klopotca so organizatorji postavitve klopotca vse navzoče povabili na druženje ob vinski kapljici vinogradnikov članov društva, ter bogati pogostitvi, ki so jo pripravile članice DKŽD Cerkvenjak. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo ob lepem sončnem vremenu, druženje nadvse prijetno.

Foto: Ludvik Kramberger



Več v Družabno