Podobno kot po skoraj vseh vrtcih in šolah po Sloveniji, je tudi v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Ob tej priložnosti so otroci, skupaj z vzgojiteljicama, Sabino Steyer Debeljak in Dolores Martinec, za vrstnike in goste pripravili tudi priložnostni kulturni program, v katerem so v ospredju bile pridne čebelice in vse kar sodi k dobremu domačemu zajtrku. Prisotne so še pred domačim zajtrkom: kruh, med, maslo, mleko, jabolka..., pozdravili ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič, radgonski podžupan Robert Žinkovič in predsednik Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona, Igor Litrop, ki so otrokom zaželeli čim več zdrave slovenske hrane iz domačega okolja. Podobno je sicer bilo tudi v drugih vzgojno izobraževalnim ustanovam na območju Gornje Radgone, in tudi po vsej Sloveniji, ko so predvsem v šolah in vrtcih, a tudi v številnih podjetjih ter drugih institucijah, tretji petek v mesecu novembru, ko Slovenija obeležuje dan slovenske hrane, na mizi jedi tradicionalnega slovenskega zajtrka, s čimer želijo pristojni širiti zavedanje o pomenu zdrave in lokalne hrane in pomena dobrega zajtrka, ne le za otroke.

Kot je znano, tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane, ki ju obeležujemo vsak tretji petek v novembru, in letos se je to zgodilo sedmič, je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov. V številnih primerih omenjenega zajtrka so zraven tudi državni, predvsem pa lokalni politiki. Spremlja ga tradicionalni slovenski zajtrk - v vrtcih in šolah je tako več kot 260.000 otrok dan začelo s kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom. Namen tradicionalnega zajtrka je tudi ozaveščati o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, so poudarili na NIJZ, kjer sicer opažajo, da še vedno dobršen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje. Pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nadgradnja medenega zajtrka, s katerim je pred 12 leti začela Čebelarska zveza Slovenije, bodo otroke tudi letos obiskali čebelarji, jim predstavili vlogo čebelarstva in z njimi zapeli Čebelarja.

V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane so sicer tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. "Vsi se zavedamo, da so zdrava tla predpogoj za zdravo in varno hrano," je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem dodal, da je ohranjanje kakovosti tal zelo pomembno, saj je od tega odvisna kakovost pridelka. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč verjame, da bo čez 10 let to postalo vseevropsko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več evropskih držav, saj ga že sedaj mnoge kopirajo po Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. Tradicionalni slovenski zajtrk je že pred leti segel tudi v zamejstvo, kot rečeno pa tudi v nekatere druge države, zlasti evropske.

Sicer pa, na kulturnem ministrstvu poudarjajo, da je tradicionalni slovenski zajtrk povezan s slovenskim ljudskim izročilom in kulturno dediščino. Tukaj izpostavljajo pomen leposlovnih del, ki otrokom in mladim na nevsiljiv način posredujejo sporočila o pomenu zdrave prehrane in povedal, da lahko tudi s številnimi drugimi kakovostnimi kulturnimi vsebinami - od etnoloških zbirk v muzejih po vsej Sloveniji, skozi pesmi in kuharske knjige, filme, lutkovne in gledališke predstave, do delavnic peke kruha, izdelovanja panjskih končnic in izdelkov iz voska... pomembno prispevamo k razvoju zdravega življenjskega sloga otrok in mladih, kjer je za celosten razvoj posameznika poleg zdrave prehrane zelo pomembna tudi t.i. »duhovna hrana« - kultura in umetnost.

V primeru našega zajtrka gre za to, da s hrano ravnamo etično, tudi zaradi dejstva, da danes hrana še ni dostopna vsem ljudem po svetu. Ko pozorno ravnamo s hrano, povzročamo tudi manj okoljskih stroškov v smislu odpadkov in viškov hrane. V celotni zadevi je pomembna vloga učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki jo imajo pri ozaveščanju o pomenu zdrave prehrane, zdravih navad in odgovornega ravnanja s hrano. Prav pedagoški delavci in organizatorji prehrane v šolah in vrtcih veliko pripomorejo k celoviti slovenski prepoznavnosti projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki pravzaprav ni več le projekt, ampak že del vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Naša država ima enega najboljših sistemov organizirane šolske prehrane in smo ena redkih držav, ki v okviru javne službe izvaja organiziranje prehrane na način, da praktično vsak otrok v šoli dobi ne le malico, ampak ima tudi možnost zajtrka, kosila in popoldanske malice. Otrok, ki uživajo malico v šolah je skoraj 99 odstotkov, tistih, ki uživajo kosilo v šolah pa 75 odstotkov. V povprečju se v slovenskih šolah na dan pripravi blizu 200.000 obrokov...