Od česa smo ljudje odvisni?

Priznam, da sem postala odvisna od svojega telefona in od slikanja selfijev… Nakupovanju se tudi težko uprem… Kaj pa vi?

Svetlana Oletič, nedelja, 16. december 2018 ob 09:33
Priznam, da sem postala odvisna od svojega telefona in od slikanja selfijev…

Priznam, da sem postala odvisna od svojega telefona in od slikanja selfijev…

Od česa vse smo ljudje odvisni? Od drog, seveda, bi rekli nekateri in imeli prav. Pojem odvisnosti je zelo širok in se spreminja s časom.

Nova doba je prinesla računalnik, internet, pametni telefon, IKT tehnologijo in so se posledično pojavile nove odvisnosti od teh naprav. Poleg odvisnosti od drog in prepovedanih substanc, alkohola, cigaret in iger na srečo so se pojavile odvisnosti od FB, od nakupovanja, od zdrave hrane in od seksa.

Dejansko imajo vse te odvisnosti ljudje, ki so dobro situirani. V državah tretjega sveta, kjer se ljudje borijo za preživetje, teh odvisnosti skoraj ni. Vse te odvisnosti pričarajo ljudem zadovoljstvo za kratek čas, potem pa ljudje potrebujejo novo dozo, ki jim prinese zadoščenje.

Kaj se dogaja na razprodajah po svetu, posebej ob črnih petkih, ko se svet zaustavi in ljudje kupujejo po deset puloverjev iste barve po ceni en dolar? Nobeden od njih ne prizna, da je odvisen od nakupovanja. Odvisnost od seksa so priznali nekateri slavni igralci, ampak res ne vemo, ali je to resnica, ali premišljena marketinška poteza?

Uporaba moderne tehnologije

Vsak dan beremo, spremljamo novice, poleg radia, TV, e-pošte in FB uporabljamo messenger, skype, whatsapp in viber. Nekje sem prebrala, da smo v današnjem času tako bombardirani z informacijami, da v naših glavah več nič ne zaleže. Ker enostavno naši možgani ne morejo toliko predelati. V tem primeru je manj več.

V šolstvu tudi uporabljamo vso moderno tehniko, učenci pa vedo manj, kot takrat, ko so imeli samo črno-bele učbenike. Spominjam se knjige I-boy, v kateri je glavnemu junaku, šestnajstletnemu fantu, v glavi ostal delček pametnega telefona, oziroma so se v njegove možgane zasidrale vse informacije, ki jih lahko dobiš na spletu.

Na začetku se je njemu to zdelo zabavno, ampak na koncu ni več vedel, kaj naj počne z vsemi temi informacijami. Predstavljajte si, da imate v glavi google,  wikipedijo in dostop do vseh bančnih in osebnih podatkov vseh ljudi na svetu. Na koncu se mu je skoraj zmešalo...

Odvisnost od FB

Mogoče je komu znano za Facebookovo notranje poročilo izpred približno dveh let? V tem poročilu se je podjetje hvalilo, da zna v realnem času nadzirati zapise in objave na naših uporabniških profilih. Med drugim zna iz tega uganiti, kako se v danem trenutku počutimo.

Saj res. Nekateri pač napišejo, kako so žalostni ali srečni, sledijo komentarjem, ljudje objavijo gor slike, kjer se zelo nazorno vidi njihovo razpoloženje. Večinoma objavljajo srečne slike, ker tam smo pač lepši... Ampak, saj to ni nič takega!

Kako gospod Facebook to lahko uporabi v svojo korist? Bilo je skoraj 700.000 tako imenovanih »poskusnih zajčkov«, v katere profile je posegel Facebook, ne da bi kogar - koli vprašal za to.

Pred tremi leti naj bi izvedli velikanski eksperiment, v katerem je Facebook ugotovil, da lahko spreminja razpoloženje svojih podanikov. Ciljna skupina naj bi bili mladi ljudje, s katerimi je najlažje manipulirati, ker nimajo točno določenih stališč.

Če se zdaj spomnimo enega od glavnih inženirjev Facebooka, človeka, ki je izmislil klik za všečkanje, Justina Rosenstejna, ki je javno oznanil, da je sam sebe načrtno izgnal iz snapchata. Ker ga je primerjal z najmočnejšo drogo na svetu, heroinom. Svojemu asistentu je tudi naročil, da naj bo njegova »varuška« in ga nadzoruje, da ne bi nalagal kakršnihkoli novih aplikacij na svoj pametni telefon.

Še eden izumitelj Loren Brichter, ki je izumil sistem pregledovanja vsebin na facebooku, pospešeno blokira določene spletne strani, zato ker so po njegovem postala družbena omrežja kot igralni avtomati ali še slabše - droga.

Še eden od teh mož, ki je ravno obogatel s pomočjo Facebooka in Googla Nir Eyal sistematično odklaplja internet ob določenih urah v svoji domači hiši. »Medtem, ko to berete, titani informacijske dobe z eksponentno hitrostjo rišejo modele tega, kdo ste in kako vas je mogoče najučinkoviteje izkoristiti«.

Kot je zapisal Paul Lewis: »Tu ni nobene etike. Facebooku lahko plača prodajalna avtomobilov ali recimo kaka moskovska trolovska farma, ki si želi vplivati na izid volitev v prelomnem volilnem okrožju v Wisconscinu.« Kako mislite, da je Donald Trump zmagal na volitvah?

Ker delam na šoli, sem tudi opazila med učenci tako imenovano stanje razpršene pozornosti. Tudi na treningih odbojke. Otroci so tam in niso. Ne morejo se dlje časa skoncentrirati na eno situacijo, ne morejo dlje časa poslušati... Vedno hočejo nekaj novega, zanimivega... Saj učenje je lahko zanimivo, ampak včasih je tudi dolgočasno...

Kako bi lahko zadržali koncentracijo, če imajo doma toliko vmesnih dražljajev? Gledajo televizijo in istočasno na pametnem telefonu odgovarjajo na sms, pošiljajo slike prek snapchata, preverjajo svoj FB in vmes še pogledajo na instagram.

Vse to počnejo tudi med učenjem... Saj je res - si pošiljajo fotografije neznane snovi prek pametnih telefonov, skupaj s sošolci rešujejo naloge, ampak še naredijo vse drugo poleg. Enostavno si ne morejo skladiščiti takšnega števila pravzaprav nepotrebnih podatkov v glavi.

Na koncu se učijo celi dan in nič ne vedo. Čez nekaj deset let pa bodo ravno oni, naši otroci, očitali nam, zakaj smo jim dovolili biti celi čas priklopljene na pametne telefone, FB in vse drugo, ter jih s tem zasvojili?

»Kako da niste vedeli tega?« nas bodo vprašali. Kaj jim bomo na to odgovorili? Sama sem se dolgo upirala temu, FB imam komaj dve leti in zdaj ga uporabljam deset minut dnevno, večinoma za širitev svojega bloga.

Morala sem to narediti, ker sem bila skoraj edina, ki ga še sploh ni imela. Zdaj imam tudi mesenger, instagram, viber, whatsApp, skype in moram povedati, da je nekaj od tega zelo uporabno. Lahko vedno pokličem svoje sorodnike ali kolege v tujino in tako dalje. Komunikacija je dosti lažja in poceni. Upam samo, da bom obdržala zdravo pamet in me to ne zasvoji. Vsekakor bom svoje mlajše otroke držala dlje časa vstran od te digitalne tehnologije... (s starejšimi sem že svojo bitko izgubila).

Instagram je najslabše družbeno omrežje

»Instagram je mobilna aplikacija za izmenjavo fotografij in kratkih videov, ki jih prej olepšate z filtri. Besedilo ima drugotno vlogo. Je družbeno omrežje z najhitrejšo rastjo. Ena od njegovih prednosti je enostavna uporaba. Od svojega začetka leta 2010 raste. Leta 2012 ga je kupilo podjetje Facebook in postopoma z dodajanjem novih funkcionalnosti in spreminjanjem podobe še danes zagotavljajo svežino in rast števila uporabnikov. Privablja predvsem mlado generacijo. Skoraj 68 odstotkov uporabnikov instagrama je mlajših od 35 let.« (1)

Ni treba dodatno razlagati, da je treba biti lep na instagramu. To se prodaja. Število všečkov in sledilcev postaja nova svetovna valuta. Uspešnost v šoli se meri po številu odličnih ocen, v športu po številu osvojenih medalj, na družbenih omrežjih po številu všečkov in čim več sledilcev. Kdo drugi kot mladi iščejo potrditev in svoj prostor v družbi?

Znanstveniki so ugotovili, da je instagram najslabše družbeno omrežje za duševno zdravje mladih. Čeprav za samoidentiteto in izražanje je kar dobro orodje, pri marsikaterem mladostniku razvija anksiozne in depresivne motnje ter strah, da bodo zamudili kaj pomembnega. Pri ogledu slik drugih, ki prikazujejo zabavo in užitek, lahko dobijo vtis, da jim tega primanjkuje, da njihovo življenje ni popolno.

»Fotografiranje, olepševanje fotografij, nabiranje všečkov in pohval, pobeg iz dolgočasnosti vsakdana in strah, da bi kaj zamudili, spodbujajo odvisnost od tega omrežja. To ni naključje. Ti mehanizmi spodbujanja odvisnosti so utemeljeni na znanosti.« (1)

Pa ni slučajno, da je eden od soustanoviteljev instagrama Kevin Systrom na univerzi v Stanfordu študiral prav različne vidike razmerja med človekom in računalnikom, pri katerem gre za vrsto študija psihologije in računalništva in kognitivnih znanosti, umetne inteligence in interakcije med človekom in računalnikom.

Selfizem

A ste že slišali za besedo selfizem? Ameriška psihiatrična zbornica je označila slikanje selfijev kot vrsto psihične motnje. Pa smo tam. Saj sem to vedela. Sama sem se naučila delati selfije leto dni nazaj, ko so mi starejši otroci naredili FB.

Čeprav imam zelo slabo kamero in mi telefon dela slike slabe kakovosti, to zelo rada počnem. Imam sicer opravičilo, da te slike potrebujem za svoj blog, čeprav bi lahko dala katere-koli tematske slike iz interneta. Ampak jaz hočem imeti svoje slike in izkoristim vsako priložnost, da jih naredim.

Strokovnjaki so ugotovili, da v resnici gre za kompenziranje pomanjkanja samozavesti in potrebo po pozornosti. Obstaja začetni selfizem, potem sledi akutni, pri katerem objaviš tri slike, in kronični, ko dnevno objaviš po šest slik. Saj nisem tako daleč, ampak stanje je zaskrbljujoče.

Za znane osebnosti v Ameriki velja nenapisano pravilo: če se ne pojavljaš dovolj pogosto v medijih, si mrtev za javnost. Nekateri zvezdniki si sami izmišljujejo novice o sebi in jih dajejo v javnost, da ne bi svet pozabil na njih.

V Sloveniji je podobno stanje. Če kupiš revije »Lady«, »Liso«, »Anjo« in druge vedno zaslediš ene in iste obraze, ki očitno zelo želijo pozornosti. Kaj pa nekatere vleče, da vsake toliko časa objavljajo svoje selfije?

Ali niso dovolj samozavestni in jim manjka pozornosti? Potrditev? Da so lepi, privlačni? Ja in ne. Tukaj gre za verižno reakcijo, čim več prijateljev imaš na FB in jim večkrat všečkaš, ti bodo tudi oni počeli isto, ne glede na to, ali jim je všeč tvoj selfi ali ne. Starejši otroci so me poučili, da se to ne objavlja tako pogosto in da se ne dela selfijev v javnosti. Kako, da so oni to vedeli? Opažam, da mlajše generacije objavljajo vedno manj slik na FB (pri njih je na prvem mestu instagram), starejša generacija, torej mi pa se s tem nenehno ukvarjamo.

Odvisnost od seksa

Vsi zagotovo poznajo Weinsteina in Billa Cosbija, dva mogotca v svetu biznisa, ki so ju zaznamovale afere s sto in več ženskami. Oba sta bila poročena in oba zasvojena s seksom.

Weinstein je bil eden najuspešnejših ljudi v ameriški tovarni sanj, ki se je v desetletjih dela podpisal pod številne filmske uspešnice, kot so Emma, Angleški pacient, Šund, Kraljev govor, njegovi filmi so bili nominirani za stotine oskarjev, na podelitvah nagrad je nizal zahvale kot za stavo.

Billa Cosbyja, sedeminsedemdesetletnega ameriškega komika, igralca in producenta poznajo skoraj vsi. Zaradi omamljanja in posilstva ga tožijo številne ženske iz sveta biznisa. Bill Cosby in Weinstein sta namreč spadata v serijo moških, ki sta svojo moč zlorabila za neprimerno in celo nezakonito vedenje do žensk, svojih sodelavk.

Večina odvisnikov od seksa je moških, ki so na zelo visokih položajih v družbi in zato lahko uporabijo svojo moč nad ženskami. Čeprav v zadnjem času obstajajo zelo vplivne ženske, ki tudi uporabljajo svojo moč nad mladimi moškimi.

»Moški kot seksualni objekt v resnici v našem sekundarnem svetu ne obstaja. Ugodje, ki ga ženska doživi ob seksu, je posledica sekundarnega učenja. Nekatere ga niso deležne, zato ga ne potrebujejo in so lahko vse življenje zadovoljne s tem, da nikoli niso doživele orgazma. S tem se moškim ni treba spopasti.« Vesna V. Godina

Odvisnost od zdrave hrane - ortoreksija

V današnjem času ljudje veliko pozornosti posvečajo skrbi za zdravo prehrano. Ali je možno, da je tudi skrb za zdravje lahko pretirana? Kadar način zdravega prehranjevanja prestopi mejo zmernosti ter postane obsesija in odvisnost, pojav strokovno imenujemo ortoreksija nervoza.

Ortoreksijo je leta 1997 definiral dr. Bratman in je zloženka grških besed orthos, ki pomeni pravilen in orexis, ki pomeni apetit. Oseba z ortoreksijo se torej s pravilnim in zdravim prehranjevanjem želi počutiti čisto, zdravo in naravno.

Večkrat ljudje zaradi različnih težav (npr. nizke telesne samopodobe, zdravstvenih težav) ali celo preventive pred določenimi obolenji in boleznimi, razmišljajo o spremembi svojih prehrambenih navad in se začnejo hraniti bolj zdravo.

Na začetku si odstranijo iz prehrane le nekatere vrste hrane (npr. bolj mastno, slano ali sladko hrano), kasneje zaradi morebitnih medicinskih razlogov odstranijo cele prehrambene skupine. Postopoma zdrava hrana in način prehranjevanja pridobi osrednje mesto v življenju posameznika. Na začetku se človek počuti bolje in samozavestnejše, saj ima občutek, da je storil zase nekaj koristnega. Sčasoma ob takšnem načinu prehranjevanja človek porablja vse več časa za pripravo svojih obrokov. Ljudje si pripravljajo hrano po točno določenih postopkih, naredijo si načrt prehranjevanja, nabavljajo hrano v posebnih trgovinah. Posledično naredijo celo znanost iz svojega prehranjevanja in v celoti spremenijo svoj življenjski slog, ki jim prinaša večje finančne stroške.

Zdrava hrana in način prehranjevanja začne kot vrednota dominirati nad ostalimi vrednotami. Ljudje vrednotijo sebe in druge glede na prehranjevalne navade. Če slučajno »zagrešijo« oziroma si privoščijo malo nezdrave hrane, jih začnejo mučiti občutki krivde, posledično pa jih to sili še k strožjim pravilom prehranjevanja in vzdržnosti. Postanejo nekako superiorni pri njih se začnejo pojavljati občutki nadvlade nad tistimi, ki ne posvečajo dovolj pozornosti zdravi prehrani.

Odvisnost od nakupovanja

Vedno sem rada nakupovala. Ko sem zagledala v knjižnici knjigo pisateljice Sophie Kinsella »Strastna zapravljivka«, sem bila osupla. Ta knjiga mi je pisana na kožo. Ta knjiga je moja. Lahko bi bila glavna junakinja te knjige. To mi je tako blizu: »Srce ti začne močneje utripati, ko vstopiš v trgovino in vidiš z velikimi črkami napisano »Razprodaja«...

Takrat si sploh ne moreš pomagati. Čeprav se zavedaš svojega početja, ampak v trenutku, ko vidiš napis razprodaja, postaneš prav omamljena in nakupuješ kot za stavo. Nekaterih oblačil ne oblečeš nikoli v življenju, ker enostavno pozabiš, da jih imaš. Tisti trenutek, ko nakupuješ, se počutiš srečno, potem te preplavijo občutki krivde in nezadovoljstva in si obljubiš, da tega več ne boš storila. Ampak se zgodba ponovi, spet in spet. Če se kdo prepozna v tej zgodbi, je odvisen od nakupovanja. Če tega ne prizna, laže sam sebi.

Kolikokrat sem si že rekla, da ničesar več ne potrebujem, ampak pot me je vedno zanesla v trgovino z oblačili in sem šla tja samo pogledat ... V slačilnico sem si nesla najmanj deset kosov oblačil in potem sem kupila vsaj tri. Najmanj. Vse sem potrebovala. Imam svoje najljubše trgovine in če grem notri, tam obvezno nekaj kupim.

Kaj pa se dogaja z Američani ob črnih petkih? V svoji evforiji kupijo celo po trideset puloverjev po ceni enega dolarja in sploh ne gledajo ne številk ne barv. Dan po nakupovanju so čisto izčrpani, ampak srečni. Nakupovanje je strast, ki se ji nekateri ne moremo upreti ... Ustavi nas samo prazen račun ali pomanjkanje časa, da bi hodili po trgovinah.

Moderna tehnologija: za in proti

Nič ni narobe z moderno tehnologijo, ker nam olajša in poenostavlja življenje, moramo pa znati uporabljati zdravo kmečko pamet pri tem: ali ni škoda ure, ki jo preživimo na FB - se ne bi raje z otroki odpravili na vožnjo s kolesi ali na pohod na bližnji hrib? Telefon bi zagotovo vzeli s seboj, ker imamo tam uro, seštevalnik km in ne zaradi tega, da bi objavili slike na FB in instagramu, češ, kako lepo živimo in potem bi do večera seštevali všečke in se obremenjevali s tem, ali smo jih dovolj dobili. Življenje je lahko lepo tudi takrat, ko vidimo naše otroke srečne, kadar se nam lepe stvari dogajajo pred očmi in ne pred zasloni. Poskusimo zavrteti čas nazaj in se vživeti v tistega, ko nismo poznali besede internet, ko smo klepetali na kavicah, namesto na messenger-ju, ko smo zbirali slike v albumih in ne na facebooku in preprosto uživali v vsem, kar nam je bilo dano.

Literatura:
(1) T. Langus in N. Prah Senčar, Revija »Ona«, 8.5.2018




Morda vas zanima tudi


Komentarji


Več v Kolumne in komentarji

Družina

Odraščanje v Ukrajini

nedelja, 24. marec 2019 ob 08:28
Zlivanje gnojnice

Velika cisterna iz drugega kraja razlila gnojnico pri nas

ponedeljek, 18. marec 2019 ob 18:162
Svojega otroštva se spominjam zelo malo ...

Moje zgodnje otroštvo

nedelja, 17. marec 2019 ob 07:50