Danes ponoči so kurenti ponovno pričeli uresničevati svoje poslanstvo - preganjati zimo in zlo. Kurentov skok, tradicionalni uvodni dogodek v Kurentovanje, ki se vsako leto zgodi na svečnico, so nekaj pred polnočjo naznanili pokači. Točno opolnoči si je več sto kurentov na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija prvič letos nadelo zvonce, v roke vzelo ježevke in zaplesalo ob ognju, tokrat še brez mask. Kurenti so se iz domačije podali še na ptujske ulice, vse do Mestne hiše, kjer je zvok njihovih zvoncev odzvanjal še pozno v noč.

Nočni Kurentov skok pomeni začetek pustnega dogajanja na Ptuju saj si, kot narekuje starodavni običaj, kurenti lahko svojo opravo nadenejo šele na svečnico. Tako so malo pred polnočjo pokači naznanili prihod kurentov na prizorišče, kjer jih je čakal velik kres. Opolnoči so si nadeli zvonce, v roke vzeli ježevke in okoli ognja zaplesali svoj prvi letošnji ples.

S tem ohranjajo sporočilo iz preteklosti, ki pravi, da se na svečnico začne kurentov čas pojavljanja in začetek njegovega obredja, ki traja do polnoči pred pepelnico. Od polnoči naprej je torej številnim kurentom dovoljeno, da si nadenejo ovčje kožuhe, si opašejo verigo z zvonci, nadenejo gamaše in težke čevlje ter glavo pokrijejo s kurentovo kapo oz. masko. K obvezni kurentovi opremi sodi še ježevka, ki jo kurenti običajno držijo v levi roki.

Prireditve v Budini pri Ptuju, kjer domuje 2. karnevalski princ Matevž Zoki (Zvonko Križaj), tradicionalni gostitelj Kurentovega skoka, so se ob več sto kurentih udeležili tudi predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest Branko Brumen, aktualni princ karnevala Baron Jakob Zekel Videmski (Darko Cafuta), predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec, županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek ter Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je organizator Kurentovanja.

Pisana pot 59. Kurentovanja se je torej pričela. Vrhunec dogajanja bo med 15. februarjem in 5. marcem, ko se bodo zvrstili številni etnografski, umetniški in zabavni dogodki, ptujske ulice bodo zaživele ob zvonjenju kurentov, vonjavah pustnih krofov in veselju vseh, ki jim pustni čas pomeni oddih od prepolnega vsakdana.

Kurentov skok je predsednik Kurentovanja in Generalni Sekretar FECC Branko Brumen pospremil z besedami: »Ptuj postane v tem času največji etnografski muzej nesnovne žive kulturne dediščine človeštva na prostem. V dogajanju bo sodelovalo skoraj 2.000 kurentov, veliko jih je že danes pričelo s svojim poslanstvom. Kurent je lik; nosimo ga v sebi, ne na sebi.«

Princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski (Darko Cafuta) je ob tem dodal: »Letošnje Kurentovanje bo zame še posebej pomembno, saj ga bom prvič doživel v vlogi princa karnevala. To je zame izjemna čast, zato sem na današnjem Kurentovem skoku s ponosom pozdravil vse prijatelje kurente in jim zaželel uspešno preganjanje zime in zla. Z vsem srcem bom v času svojega vladanja širil prepoznavnost in pomen karnevala, predvsem pa deloval v duhu ohranjanja bogate dediščine kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem.«

Predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec ju je dopolnil: »Ptuj bo zaživel v čisto posebnem vzdušju in komaj čakam, da bomo lahko številnim obiskovalcem pokazali svojo bogato dediščino, za katero s ponosom skrbimo. Kurenti in številni etnografski liki dajejo Ptuju edinstvenost ter nas uvrščajo na zemljevid etnografskih posebnosti, kar je potrdil tudi UNESCO, z vpisom Obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.«

O Kurentovanju

Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je eden največjih evropskih in svetovnih etnografskih festivalov. Vsako leto znova združi več kot 100 karnevalskih dogodkov, 900 kurentov, več kot 5.000 likov in mask ter preko 100.000 radovednih, sprostitve in zabave željnih obiskovalcev. Ptuj, ki v letošnjem letu praznuje 1950 let od prve omembe v pisnih virih, je poznan tudi kot prizorišče najdaljše, največje in hkrati najbolj obiskane pustne povorke.

Foto: Stanko Kozel