S pesmijo izgnancev avtorja Marjana Horna, ki jo imajo izgnanci tudi za svojo himno: "Lastovke so se vrnile, saj je tu že mesec maj, z njimi zaživel je znova njihov in naš rojstni kraj. Prišli smo nazaj izgnanci, ki izgnani smo bili, v tuje kraje v širnem svetu, ker Slovenci smo bili. Smo nasilno zapustili njive, polja, rodni krov, dan za dnem smo hrepeneli, da prišel bi spet domov. Zdaj smo spet v domačem kraju, srečni smo, ker smo doma, pozabili pa ne bomo nam storjenega gorja", katero je zrecitiral Jože Rotar predsednik Društva izgnancev Gornja Radgona, se je začel letošnji letni zbor omenjenega društva. V gostišču Zver v Apačah se je zbora, ki ga je vodil Dušan Zagorc, udeležilo okoli 30 (od skupno nekaj čez 40) članic in članov, zraven pa je bilo tudi nekaj gostov iz sorodnih organizacij in združenj. Žalostno so ugotovili, da je lokalnim oblastnikom malo mar za njihov obstoj in delovanje, saj se zbora ni udeležil niti en sam predstavnik katere izmed štirih občin, katere pokrivajo.

Po minuti molka v spomin na članice in člane, preminule v minulem letu, je o delovanju društva poročal predsednik Rotar, ki je opozoril na zaskrbljujoče stanje v društvu, kjer se članstvo stara in so jih samo lani izgubili deset, torej skoraj petino vseh. "Povprečna starost članov DI je 80 let. Zato zdaj, dokler je še čas, ohranjajmo zgodovinske dogodke o genocidni okupaciji Slovenije in izgonu Slovencev med 2. svetovno vojno. Vso to žalostno resnico prenašajmo tudi na naše otroke in vnuke, kajti v nasprotnem bo naše trpljenje hitro šlo v pozabo in naši pravnuki bodo vedeli le povedati, da so njihovi pradedki in prababice, v mladosti kampirali v Dahau, Ravensburgu, na Rabu ipd. Žalostno je, da se izgon Slovencev med 2. svetovno vojno, v šolah sploh ne omenja", je razčlenil Rotar, ki je nanizal vse aktivnosti, ki so jih realizirali v letu 2018 in ni jih bilo malo. Spomnil je tudi, da Nemčija izgnancem še ni poplačala vseh odškodnin, zaradi česar je nekoliko okrcal tudi slovenske politike, ki da nimajo "jajc" v pogovoru z nemškimi kolegi vztrajati pri pravičnih zahtevah. Pri odškodninah so dejali, kako so do slednje, po smrti žrtve vojnega nasilja upravičeni tudi dediči, zakonec, otrok, vnuk ali vnukinja. Svojci morajo samo izkazati sorodstveno razmerje, toda zakon po katerem bi za vse žrtve vojnega nasilja enaka odškodnina znašala 6000 evrov, mora še v 2. obravnavo v DZ.

Ostri očitki na potvarjanje zgodovine

Brez obstoja Društva izgnancev Slovenije, ki ga vseskozi vodi Ivica Žnidaršič, kot smo slišali, izgnanci nobenih odškodnin nikoli ne bi videli. Sedaj pa, poleg nekateri rednih odškodnin, izgnanci prejemajo tudi redne mesečne rente, ob tem jim ni treba plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zato so na zboru izrazili zadovoljstvo nad delovanjem društva vse od njegove ustanovitve (9.7.1991). V društvu se borijo tudi, da bi pridobili še nekatere pravice, kot so: klimatsko zdravljenje, prioriteta za sprejem v domove starejših, pomoč na domu, predvsem pa izterjavo vojne odškodnine od Nemčije. Zato, kot so poudarili, morajo pomladiti svoje vrste, saj se starejši ne bodo dolgo mogli boriti za omenjene in druge pravice. In že na zboru so vpisali nekaj novih članov, predvsem vnukov in drugih svojcev. Slišati je bilo ostre očitke na potvarjanje zgodovine, kar nikakor ni dobro. V planu dela za letos so si izgnanci iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zapisali kar nekaj nalog, kjer bodo predvsem obujali spomine na dogodke izpred dobrih sedemdesetih let. Seveda bodo pri tem sodelovali z ostalimi domoljubnimi organizacijami in združenji, se udeleževali različnih srečanj in proslav v lokalnih skupnostih in na državnem nivoju. Stalna aktivnost vseh članov pa ostaja pomlajevanje njihovih vrst. Na zboru so, namesto umrle Marije Novak, za novo blagajničarko društva izvolili Ireno Zupančič, za novega člana NO pa so izvolili Karla Klobaso.

Sicer pa so prisotne člane Društva izgnancev, kjer razpolagajo s skromnimi financami, pozdravili nekateri gostje, kot npr. predsednik in podpredsednica, radgonskega Združenja borcev za vrednote NOB, Boris Edšidt in Rija Červič ter Dušan Zagorc, v imenu OZ VVS Gornja Radgona. Vsi oni so čestitali društvu izgnancev za dobro delo in si še v naprej zaželeli dobrega sodelovanja. Predstavnik Zveze ignancev Slovenije Milan Skledar je poročal o delu vodstva društva v Ljubljani, ter načrtih za bodoče. Dolgoletni (20 let) predsednik DI Gornja Radgona Drago Mastinšek je spomnil na 75-letnico vračanja iz izgnanstva, kar bi morali še posebej obeležiti. Vračanja domov nihče in nikoli ne bo pozabil, saj so se mnogi takrat znova rodili, čeprav so se nekateri, tudi iz bližnje Hrvaške ali Srbije, do doma, ki ga običajno ni več bilo, vračali tudi več kot mesec dni...