DPŽ Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev v Spodnji Ščavnici je nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne veliko žanjic in koscev ter še veliko več obiskovalcev

Prlekija-on.net, ponedeljek, 22. julij 2019 ob 11:49
37. praznik žetve v Spodnji Ščavnici

37. praznik žetve v Spodnji Ščavnici

Julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, po izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal že 37. po vrsti tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne veliko žanjic in koscev ter še veliko več obiskovalcev. Tako je bilo tudi tokrat, in to kljub dejstvu, da so različne prireditve potekale po številnih prekmurskih in štajerskih krajih. Res je žanjic in koscev bilo nekoliko manj, čemur je gotovo botrovala tudi velika vročina. Folklorno in etnološko obarvani ščavniški praznik žetve je nekaj posebnega in ljudje tja radi pridejo. Zato so tudi letos na njivi Kolaričevih v Spodnji Ščavnici peli srpi in kose, tekel je znoj, izjemno razigrano in veselo je bilo.

Vse skupaj se je sicer začelo v zgodnjih popoldanskih urah, ko so vse prisotne obiskovalce in tekmovalce, pozdravili predsednica DPŽ Gornja Radgona Vesna Bratuša, direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič, predstavnik občine Gornja Radgona, Tomaž Munda, župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici ter vodja Kmetijsko svetovalne Službe Gornja Radgona, Anton Slana, ki je med drugim dejal, da je slovenska žitnica Pomurje letos postregla z nadpovprečno kakovostno pšenico, a tudi kvantiteta je bila zelo visoka, kar je razveselilo pridelovalce, in predstavnica Zadružne zveze Slovenije, Anita Jakuš. Po minuti molka, s katero so se prisotni spomnili ene izmed začetnic tega dogodka v Spodnji Ščavnici, nedavno preminule Marije Kampuš, se je parada žanjic in koscev odpravila na njivo, kjer je potekal prikaz žetve in košnje zlatega klasja. Najprej osem žanjic, nato še štirje kosci s po dvema pobiralkama, so prisotnim prikazali kako je nekoč potekalo pobiranje krušnega žita, kar je bilo najpomembnejše opravilo na kmetijah.

Po končanem prikazu na njivi, se je prireditev, ki sta jo vodili prekmursko-prleški humoristki Fanika in Jessa, nadaljevala ob vaško gasilskem domu Spodnja Ščavnica, kjer je za zabavo ves popoldan in večer skrbel ansambel "Norost" iz Jakobskega Dola. Na ogled je bila tudi razstava domačih dobrot ter ročnih del, pripravili pa so tudi bogat srečelov, s čimer so si organizatorice nekoliko zmanjšale stroške prireditve. Predsednica Društva podeželskih žena Vesna Bratuša, je vsem nastopajočim podelila pisna priznanja in praktično nagrado. Seveda so posebna priznanja in nagrade prejele tudi gospodinje, ki so v organizaciji DPŽ Gornja Radgona, in Zveze kmetic Slovenije, nastopile na državnem tekmovanju v peki kvašenih rogljičkov. Komisija, ki so jo sestavljale Marija Zlodej, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, Olga Godina, nekdanja učiteljica kuharstva in Marija Sirnik, članica DKŽ Gornja Radgona, je podelila tri zlata, eno srebrno in štiri bronasta odličja. Najboljše rogljičke je ponovno spekla domačinka iz Spodnje Ščavnice, nekdanja naj mlada kmetica Slovenije, Milena Benko, sicer članica DKŽ Gornja Radgona, ki je osvojila dve zlati medalji, in sicer za eno si je prislužila maksimalnih 30 točk, za drugo pa 28. Ob tem je zlato medaljo dobila tudi Marta Kraner 29 točk (DKŽ Jakob), srebrno medaljo je prejela predsednica DKŽ Sveti Jurij ob Ščavnici (25 točk).



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Kultura in izobraževanje