Z državno proslavo obeležili 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec

Prlekija-on.net, nedelja, 18. avgust 2019 ob 10:07
Proslava ob 100. obletnici priključitve Prekmurja

Proslava ob 100. obletnici priključitve Prekmurja

V soboto, 17. avgusta, je pred gradom v beltinskem parku potekala državna proslava ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kjer je slavnostni govornik bil predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. V nagovoru je premier med drugim izpostavil, da Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije in da so prav ljudje največje bogastvo Prekmurja. "Ljudje, ki so znali skozi stoletja ohraniti svoj jezik, kulturo in vero. Prekmurski človek je vedno znal obdelovati svojo zemljo, nikoli posegati po tujem in živeti v sožitju z vsemi ljudmi, ki v srcu pošteno mislijo".

Spomnil je tudi na zavedne Slovence, buditelje in domoljube, zaslužne za priključitev, med drugim Matija Slavič, Jožef Klekl, Franc Kovačič, Jožef Godina, na številne preizkušnje, ki so v 100 letih zaznamovale Prekmurje ter tudi na Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. Vlada v čim večji meri izvaja oz. podpira projekte, pomembne za slovensko manjšino na Madžarskem, v sklopu programa Interregovega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko.

Na proslavi so se spomnili pariške konference leta 1919, ki je omogočila, da je Prekmurje postalo del tedanje kraljevine SHS in s tem tudi Slovenije. "Zavedati se moramo, da če tedaj ne bi bilo zavednih Slovencev oziroma Prekmurcev, bi vse zagotovo potekalo drugače in vprašanje je, ali bi danes lahko bili tukaj in praznovali", je povedal premier, obletnico pa vidi tudi kot priložnost za uveljavitev Prekmurja kot območja, kjer v medsebojnem razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč tudi Judov in Nemcev, ki vsi ohranjajo svojo kulturno in civilizacijsko tradicijo ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete za uveljavitev te svojevrstne večkulturne prekmurske družbe in njenih vsestranskih razvojnih potencialov.

Režiser proslave je bil Primož Ekart, scenarist pa Dušan Šarotar. Predstavljena je bila zgodba o Prekmurju 21. stoletja in hkrati zgodba o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in večkulturna pokrajina. Tematski poudarki državne proslave so bili utemeljeni na treh vsebinskih pojmih: Reka. Pesem. Gravitacijski valovi.

V umetniškem programu so nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Policijski orkester, igralci Anita Gregorec, Nataša Horvat, Irena Varga, Vladimir Vlaškalić in Tjaša Železnik, Vokalna skupina BeleTinke, pevka Juneshelen - Nina Šardi, glasbeniki Rihard Zadravec, Igor Vićentić, Petra Vidmar, Nejc Avbelj in Marko Kragelnik, plesalka Leja Jurišić, izvajalci parkoura Sandi Banović, Matej Kelemen in Jon Natanael Muhovič, Mladinski pevski zbor OŠ Beltinci in Mladinski pevski zbor OŠ III Murska Sobota. Prisotni so bili tudi zastavonoše, praporščaki in pripadniki številnih veteranskih in domoljubnih društev.

Pred proslavo še slovesna maša

Pred proslavo je v Beltincih potekala še slovesna sveta maša, katere so se udeležili vsi slovenski škofje in škofje sosednjih škofij, ki so v preteklosti bedele nad prekmurskim ozemljem ter ljudem pomagale ohranjati katoliško vero. Sodelovali so tudi duhovniki, redovniki, redovnice iz soboške škofije in od drugod ter verniki iz župnij soboške škofije ter člani različnih civilnih struktur. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki drugih krščanskih Cerkva in zastopniki najvišjih državnih ustanov ter številni drugi visoki gostje.

Sv. mašo je pred župnijsko cerkvijo v Beltincih vodil predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore, pridigal je soboški škof dr. Peter Štumpf, ki je v pridigi dan označil kot enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. V nagovoru je kardinal Franc Rode med drugim poudaril, da je priključitev Prekmurja uspela po zaslugi slovenskih duhovnikov. O pomenu jezika in kulture ter bogastvu sožitja v Prekmurju, ki je lahko vzor za Slovenijo in sosednje države, je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo, uvod v molitev Oče naš je imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pozdrav miru pa nadškof Alojzij Cvikl.

Ob koncu sv. maše je zbrane nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje