November naj bi bil precej turoben in obenem umirjen jesenski mesec. V tem času pa naj bi se počasi začeli pripravljati tudi že na prihajajoči veseli december, na vrata pa prav tako trkajo že trije dobri možje in božično - novoletni prazniki. Je pa to tudi čas, ko naj bi se narava dokončno začela umirjati in pripravljati na zimsko spanje, pa čeprav v zadnjih letih tudi to ni vedno tako.

Seveda se na prihajajoči mesec december nekako pripravljamo vsi, posebej pa trgovci, ki v tem potrošniškem vsakdanu vsako leto bolj zgodaj začnejo oglaševati to predpraznično obdobje in evforijo. Tako je na prodajnih policah nekaterih trgovin mogoče že celo ob začetku novembra opaziti razne božične in novoletne okraske, sladkarije v oblikah in z motivi treh dobrih mož in razne druge artikle, ki napovedujejo prihajajoče praznike, kljub temu, da se v tem času včasih še niti jesen ni prav začela. Nekateri v imenu prihajajočih (a obenem še precej oddaljenih) praznikov prižgejo že tudi kakšno lučko. Izjema niso niti lastniki nekaterih gostinskih lokalov, ki prav tako dokaj hitro zapadejo v to predpraznično evforijo. V začetku decembra pa stvari ponavadi dokončno eskalirajo in takrat ob vsem okrasju in ponudbi na prodajnih policah trgovin, božičnih komadih, ki jih ponekod neutrudno vrtijo do onemoglosti ter ob spremljajoči in zgleda da nepogrešljivi pirotehniki človek dokončno dobi občutek, da so tako pričakovani prazniki tukaj.

Seveda je res, da ob čedalje hitrejšem in stresnem tempu življenja večina ljudi še posebej pričakuje ta čas sprostitve, veselja in druženja z družino, s prijatelji in znanci, nekateri pa ga morda izrabijo tudi za umiritev in osamo. Žal pa ta čas v letu prinaša s seboj tudi čedalje večjo potrošniško evforijo, trgovska središča pa se spremenijo v človeška mravljišča in na ta način prazniki morda tudi izgubljajo na svojem pomenu, glede na to, da se vse skupaj začne dogajati že tedne prej. Ko so prazniki končno res pred vrati, pa smo ponavadi že utrujeni od vsega skupaj, polni vse dobre hrane in pijače, naveličani pokanja petard in sikanja raket in nekateri že krepko potrebni tistih poprazničnih dni, ko se življenje spet vrne v normalne tirnice, tu pa tam pa se morda kdo tudi zjoče ob pogledu v prazno denarnico ali na osiromašen bančni račun.

Seveda vsak te praznike doživlja po svoje, obetavno pa je, da vse več ljudi spoznava, da smisel vsega tega ni samo v nakupovanju in kopičenju raznoraznih nepotrebnih stvari in nekritični amerikanizaciji vsega, kar spada zraven in s čimer nas neutrudno posiljujejo tako mediji kot trgovci in da se kvaliteta tega časa ne meri s številom odvrženih petard in izstreljenih raket. Dejstvo je, da nas trgovske verige čez vse leto vodijo iz praznika v praznik; od konca oktobra pa do konca decembra nam prodajajo Miklavža, Božička in Dedka Mraza. V začetku januarja nam začnejo prodajati valentinovo, februarja velikonočne praznike, kar traja do marca ali aprila, zatišje sledi samo poleti, v času dopustov. Takrat nam pač prodajajo dopuste. Ko pa so dopusti mimo, pa nam v kratkem spet začnejo prodajati veseli december. Tako nam iz meseca v mesec skozi vse leto prodajajo dobro počutje in ugodje, seveda pa je vprašanje ali je to res to in ali so zaradi tega prazniki res bolj kvalitetno preživeti.