V tem šolskem letu se je 11 dijakinj programa predšolska vzgoja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer odpravilo v nemško mesto Paderborn. V okviru projekta Erasmus+ so 14 dni opravljale prakso v tamkajšnjih vrtcih, spoznavale mesto in si tako nabrale veliko novih izkušenj.

Za vsakega dijaka predstavlja opravljanje prakse v vrtcu izziv. Še večji izziv je predstavljala komunikacija v nemščini z otroki, osebjem vrtca in okoljem, v katerem so bivale. Dijakinje so imele v tem času možnost spoznati, kako delujejo nemški vrtci, kako poteka dnevna rutina, s kakšnimi izzivi se soočajo, kako so prostorsko urejeni, v čem se razlikujejo od slovenskih ... Vse so bile lepo sprejete, otroci so bili navdušeni, da nekdo iz Slovenije pride k njim, zavzeto so peli slovensko ljudsko pesem Ob bistrem potočku je mlin in nanjo tudi zaplesali. Vsaka dijakinja je namreč izvedla dejavnost v vrtcu, pri kateri je predstavila Slovenijo, njene glavne značilnosti ter otroke naučila omenjeno pesem.

V prostem času so si udeleženke mobilnosti ogledale mestne znamenitosti, muzej Heinza Nixdorfa in gledališko predstavo Black Rider, obiskale so kino ter uživale v spustih po toboganih v bližnjih termah.

Dvotedenska praksa se je hitro končala, pri marsikom tudi s solzami slovesa. Za vse je bila to nepozabna izkušnja, ki pa brez pomoči projektne partnerice Kerstin Abel ne bi tako uspela.

Dijakinji 3. letnika, Lea in Vita, sta povedali: »V dveh tednih smo dijakinje dodobra spoznale nemško kulturo in vrtce. Raziskale smo mesto Paderborn, v katerem smo prebivale. V vrtcih smo srečale veliko primerov dobrih praks in se seznanile z delom v večkulturnem okolju. Vzgojiteljice v vrtcih so nas lepo sprejele. Otroci so bili zelo veseli, saj smo svoj čas namenile igri z njimi, prebirale smo jim pravljice, se z njimi pogovarjale in izvedle različne dejavnosti. Ta dva tedna sta zelo hitro minila in slovo je bilo težko, saj smo se z otroki zelo povezale.«

Spremljevalka dijakinj, Jasna Vogrinec, prof., dodaja: »Izkušnja je bila zanimiva in pozitivna tako za dijakinje kot zame. Sama sem opazila, da so morale biti dijakinje bolj samostojne kot so doma, morale so si naročiti hrano, razbrati kateri mestni avtobus kam pelje, znajti se v novem mestu, govoriti nemško, v vrtcu sodelovati v tujem jeziku, si organizirati čas ipd. Doživele so kulturno raznolikost, ker je v mestu veliko ljudi različnih ras, narodnosti, slišiš najrazličnejše jezike, spoznale so tudi, da so Nemci prijazni ljudje. Poleg tega so nekatere dijakinje dobile tudi ponudbo za službo, kar je en velik plus za njih, da dobijo zaposlitev, saj v Nemčiji primanjkuje tega kadra. Poleg navedenega pa smo dobile vpogled, kako delujejo nemški vrtci in njihov izobraževalni sistem.«