Film Matilda je bil posnet leta 2017. Ruska pravoslavna cerkev je bila zgrožena in ga je hotela prepovedati. Ne zaradi tega, da film prikazuje razvrat, namreč zaradi tega, ker je carju Nikolaju 2. in vsej njegovi družini, ki so jo ustrelili boljševiki leta 1918, bil dodeljen status svetnikov. Svetniki pa ne smejo imeti ljubic...Matilda je bila prelepa ruska balerina poljskih korenin, v katero se je zaljubil car in zaradi katere se je celo hotel odpovedati kroni. Svoji mami je rekel, da želi samo biti srečen. Vedel pa je, da si lahko privošči vse, samo ljubezni ne...Film smo si ogledali v ciklu ruskega filma, ki jih ponuja ljutomerska knjižnica. V prvem prizoru filma med baletno predstavo, na kateri je prisoten celoten carski dvor, Matildi pade naramnica z ramen in osupli gledalci zagledajo njeno dojko...Kot prava profesionalka Matilda brez sramu odpleše svojo predstavo in pusti vse odprtih ust, skupaj z bodočim carjem...

Pri meni je tako, če si nekaj vbijem v glavo, to tudi izpeljem, ne glede na vse, tudi v primeru, če mi nič ne gre po načrtu. Imam vedno načrt »B« in načrt »C«. Odločila sem se, da bom šla v kino in si ogledala razvpiti psihološki triler Joker. Vse moje prijateljice vključno z možem so mi »dali košarico« in mi ni preostalo nič drugega, kot da grem s štirinajstletno hčerko...Napaka. Po ogledu filma sem bila malo omotična in rahlo zaskrbljena. Postalo mi je jasno, zakaj v nekaterih državah, denimo v Grčiji, tega filma ne smejo gledati pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti...

Malo o filmu...

Film pripoveduje zgodbo o nastanku ikoničnega Batmanovega zlikovca. Če katerim to nič ne pove, lahko dodam, da se glavni junak preživlja v agenciji kot klovn, sanja o tem, da bo postal slaven komik in pri štiridesetih živi sam z duševno bolno materjo v zelo slabih življenjskih razmerah. Ima psihično motnjo, da se začne nenadzorovano smejati, kar je vzrok napačnega izražanja čustev. In se ne more ustaviti. Za sebe pravi, da niti minute v svojem življenju ni bil srečen in pri pogovoru s psihoterapevtko pove, da ima samo - poudarjam - samo negativne misli. Bolj depresivnega komika še nisem videla. Celo njegova mati ga je enkrat v filmu vprašala: » A ni potrebno za komika biti smešen?«

Kakorkoli je že v Benetkah ta film na svoji premieri osvojil glavno nagrado in doživel 8-minutne ovacije. Nekateri mu napovedujejo celo Oskarja, če ne filmu - zagotovo glavnemu igralcu Joaquinu Phoenixu. Prek luže pa so mešani odzivi glede tega filma, nekateri kritiki so zelo zaskrbljeni in so označili ta film za propagiranje nasilja duševno motenih ljudi.

V Ameriki celo nameravajo stražiti kinematografe pred predvajanjem tega filma. Ker so oblasti bojijo nemirov. Izgredov. V tem filmu je namreč Joker nehote - ali pač? s svojim trojnim umorom izzval proteste ljudi, ki jim življenje ne streže ravno z rožicami...

A se lahko pretvarjamo, da je vse ok?

Prava umetnost je bila vedno provokativna in kontroverzna ter odpirala tabu teme, izzivala ljudi, da so o njih razmišljali. Ne moremo premagati zla in nasilja, če o tem ne govorimo naglas. Množična histerija ne pride v poštev. Moramo se vprašati o razlogu za nastanek nasilja, ki posledično sproža rasizem, ksenofobijo, homofobijo in druge oblike nestrpnosti. A ni naša družba sama kriva za vse, kar se dogaja okoli nas?

Na pamet mi pride besedilo zadnje uspešnice od Pink. » Can we pretend that we all end up okay?« A res se lahko pretvarjamo, da je vse v redu z nami?

Ne moremo se pretvarjati, da okrog nas vlada idila. Da ni nasilja. Da je vse pravično in tako, kot mora biti. Nikakor ne. Vedno pa so se našli posamezniki, ki so si želeli opozoriti družbo na nepravilnosti sistema. Nekaterim pač nikoli ni bilo vseeno za ta svet.
Številni pretekli igralci so zašli na temna mesta v resničnem življenju, ko so igrali vlogo Jokerja ter so doživeli duševne travme. Joaquin Phoenix zatrjuje, da jih še ni doživel...Kdo ve, da je za vlogo v tem filmu moral shujšati skoraj 24 kilogramov? In da čisto vse prizore odigral sam, brez kaskaderja?

Lahko ta film vzljubite ali ga zasovražite, ne morete pa zanikati dejstva, da je postal z več kot 953 milijonov ameriških dolarjev zaslužka najdonosnejši film, ki je nastal po stripovski predlogi. Joker so posneli za 62,5 milijona dolarjev, kar pomeni, da je zaslužek kar 15-krat višji od vložka.

Senca vetra

Joker me spominja na glavnega junaka knjige »Senca vetra« Carlosa Luiza Zafona, ki sem jo ravnokar prebrala. Julian je razočaran pisatelj, ki ugotovi, da so njegove knjige, zaradi katerih se je tako prizadeval, njemu in tudi drugim prinesle samo nesrečo v življenju. Odločil se je, da bo našel vse izvode svojih knjig in jih sežgal. Uspelo mu je sežgati skoraj vse svoje knjige, razen ene, ki je bila na Pokopališču pozabljenih knjig.

V enem od požarov, ki jih je sam zanetil, je dobil zelo hude opekline po celem telesu, za posledicami katerih bi skoraj umrl. Samo sovraštvo do življenja in do samega sebe ga je obdržalo živega. Njegov obraz je bil tako izmaličen, na njem so izginile ustnice in nos, namesto stare kože na obrazu mu je zrasla nekakšna vijolična snov, ki še zdaleč ne spominjala na pravo kožo. Zdaj je sam postal podoben junaku svojih knjig Lainu Coubertu - hudiču v človeški obliki. Začel je s sežiganjem knjig, končal pa je z umori.

»Ali je norec ve, da je nor?« vpraša junak te knjige in mi zagotovo vprašamo isto.

»Obstajajo hujši zapori, kot so besede,« pravi, in se strinjamo z njim.

Poanta

»Pisatelj nikoli ne pozabi trenutka, ko prvič v zameno za zgodbo prejme nekaj kovancev ali pohvalo...Pisatelju je usojeno, da se bo spominjal tega trenutka, kajti takrat je že pogubljen in njegova duša ima ceno.« Igra angela, Carlos Luiz Zafon.

Pred letom dni sem začela pisati za prlekija-on.net in vsak moj blog je svoje vrste izpoved, moj otrok. Imam jih rada, kot lahko imaš rad vse svoje otroke. »Zgodba je pismo, ki si ga avtor napiše, da bi si povedal stvari, ki jih na drugačen način ne more razumeti.« Ko nekaj napišem, sama bolj razumem, zakaj je tako in to deluje name pravzaprav terapevtsko...Če še drugi to preberejo in najdejo v tem nekaj pozitivnega zase, me to navdaja z občutkom sreče in zadovoljstva.

Vrnimo pa se k Jokerju...V čem je poanta tega groznega in obenem veličastnega filma? Ali ga res ne smemo dovoliti gledat našim najstnikom?

Če človek zna ločiti med fikcijo in resničnostnim svetom, si ga lahko ogleda mirne duše, seveda ga nikakor ne pusti ravnodušnega, ga prevzame, ampak ga ne zasvoji in mu ne vsili te nasilne miselnosti. Zgodba se na tem poglavju zaključi. Filma nikakor ne moremo kriviti za to, da nekatere posameznike napeljuje k nasilnim dejanjem. Čeprav...Vedno obstaja razumen dvom...