Na Cvenu je potekala osrednja občinska slovesnost v počastitev Dneva upora proti okupatorju
Slavnostni govornik je bil Anton Kosi, sekretar Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer.

Osrednja občinska slovesnost v počastitev Dneva upora proti okupatorju je bila v Zadružnem domu na Cvenu. Prireditev so pripravili Občina Ljutomer, Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer in OŠ Ivana Cankarja Ljutomer – POŠ Cven z gosti. Program je povezovala Mateja Topolinjak, KD Cven.
Slavnostni govornik, Anton Kosi, sekretar Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer, tudi cvenski rojak, je spregovoril o Dnevu upora proti okupatorju, edinem prazniku izmed štirih državnih praznikov posebnega pomena za Slovenijo, ki obeležuje dogodke iz 2. svetovne vojne, ostali so posvečeni osamosvojitveni vojni za Slovenijo. »Praznik simbolizira odločitev slovenskega naroda, da se ne podredi tuji nadvladi, temveč vzame usodo v svoje roke. Čeprav se praznik nanaša na dogodke iz časa druge svetovne vojne, njegovo sporočilo presega zgodovinske okvire in nas opominja na univerzalne vrednote svobode, suverenosti in poguma. To ni le spomin na preteklost, temveč vsakoletni opomnik, da svoboda naroda ni samoumevna, ampak si jo je bilo treba izboriti«. Dan upora sicer praznujemo šele od leta 1992, do takrat smo ta dan praznovali kot dan Osvobodilne fronte. Govorec je tudi izrazil obžalovanje, da je država Vidmarjevo vilo, v kateri je bila OF ustanovljena, prodala Nemčiji, v njej je sedaj nemško veleposlaništvo in je kot taka del nemškega ozemlja.
Spomin na pomembne dogodke in bogat kulturni program
V nadaljevanju je predstavil pomembne dogodke v začetku 2. svetovne vojne na območju današnje KS Cven: sestanek na Babičevi (danes Heričevi) domačiji na Cvenu 1. junija 1941, sestanek na Rajhovi domačiji na Moti septembra 1941, Jakoba Babiča, prvega sekretarja mestnega odbora OF za Ljutomer, ki je bil tudi prva žrtev fašizma na širšem ljutomerskem območju, Nado Rajh, umrlo v Auschwitzu leta 1943 in kurirja Ferdinanda Magdiča, ki je padel v boju s Kozaki na Grlavi.
V nadaljevanju je, na željo vodstva POŠ Cven, spregovoril tudi o domoljubju, »besedi, ki jo pogosto slišimo, a jo vsak razume nekoliko drugače. Za nekatere pomeni zastavo in himno, za druge spomine na domači kraj, za tretje pa preprosto občutek pripadnosti slovenskemu narodu. V resnici pa je domoljubje vse to – in še več«. Ob tem je spomnil tudi na pomembno vlogo staršev in učiteljev, da doma in v šoli negujejo spoštovanje do jezika, kulture in tradicije, saj bodo le tako otroci to ponotranjili kot nekaj naravnega in domoljubje živeli vsak dan, ne le ob praznikih.
Bogat kulturni program so izvedli: Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc Veržej pod vodstvom Tatjane Rožmarič – Poštrak, najmlajši iz vrtca Cven so recitirali pesem Domovina, učenci 3. razreda POŠ Cven pa pesmi Domovinska in Lepo je biti mlad, Čvečki, mlajša FS POŠ Cven je navdušila s plesom O kovaču, Otroški pevski zbor POŠ Cven pod vodstvom Vita Žerdina pa je zapel pesmi Le predi, dekle predi in Kekčevo pesem.
Ogledali smo si lahko tudi video o spominskih obeležjih druge svetovne vojne v KS Cven in Petrovo zgodbo – spomine takrat osem letnega Petra Žibrata na streljanje talcev pri Smodiševem mlinu na moti. Kulturni program je zaključil harmonikar Jan Fekonja.
Slovesnosti je sledilo tovariško druženje ob hrani in pijači pod nadstreškom zadružnega doma.


