Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata, namestnik generalnega direktorja Policije Tomaž Pečjak, psihologinja Barbara Čibej Žagar in vladni govorec Jelko Kacin.

Deana Potza je v uvodu predstavila tedensko poročilo Zdravstvenega inšpektorata za obdobje od 19. oktobra do vključno 25. oktobra. Skupno število opravljenih nadzorov vladnih odlokov, izdanih v povezavi z obvladovanjem COVID-19, je bilo 1.420, izrečenih pa je bilo 141 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 68.400 evrov; od tega na področju gostinske in trgovinske dejavnosti za 16.800, na področju prireditev 8.800, v zvezi z nespoštovanjem vročenih odločb o odrejeni karanteni 6.000, največ pa na zunanjih površinah, in sicer v skupni višini 36.800 evrov.

Zdravstveni inšpektorat v sodelovanju s policijo izvaja nadzore o začasni omejitvi gibanja med 21.00 in 6.00 uro. V prvem tednu je bilo opravljenih 17 nadzorov na več lokacijah, skupaj je bilo izdanih 19 prekrškovnih sankcij.

Nabor nadzornikov nad določbami Zakona o nalezljivih boleznih se je razširil z dnem, ko je stopil v veljavo Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, še na osem drugih inšpektoratov ter na policijo, in sicer smiselno po področjih:

• UVHVVR (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) pri opravljanju gostinske dejavnosti;
• TIRS (Tržni inšpektorat RS) pri opravljanju trgovinske dejavnosti;
• IRSI (Inšpektorat za infrastrukturo) v javnem potniškem prometu;
• IRSŠŠ (Inšpektorat RS za šolstvo in šport) v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti;
• IJS (Inšpektorat za javni sektor);
• IRSD (Inšpektorat RS za delo) v delovnem okolju delodajalca;
• IRSKGLR (Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo) pri nadzoru izvrševanja predpisov s tega področja;
• URSK (Urad RS za kemikalije) glede ustreznosti, učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oz. pri večstanovanjskih stavbah, kjer je določeno obvezno razkuževanje rok
• in na Policijo za prekrške in izrekanje glob pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti.

V zvezi z obveznim nošenjem mask na zunanjih površinah je Potza citirala ustrezni del odloka: "Pri sprehodih na zelenih površinah in športno-rekreacijski dejavnosti, pri kateri je mogoče do drugih posameznikov neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje, ne glede na določila drugih odlokov posameznikom ali osebam iz skupnega gospodinjstva ni potrebno nositi zaščitne maske." Zelene površine so definirane kot "vse površine, ki izkazujejo določeno mero naravnosti, in to ne glede na lastnino, funkcijo in lego v prostoru", iz česar sledi, da to niso pločniki in ceste. Tako za nošnjo mask velja, da jo je na prostem potrebno nositi povsod, razen na zelenih površinah in pri rekreaciji ob upoštevanju nenehne 3-metrske razdalje.

71 prijav o kršitvah odloka s strani občanov

Policisti so od začetka uveljavitve prepovedi gibanja med občinami opravili nadzore na 4.342 krajih glede izvajanja ukrepa, nekatere nadzore so opravili tudi na osnovi 71 prijavah o kršitvah odloka s strani občanov, skupaj so ugotovili 288 kršitev, je podatke predstavil Pečjak. Policija je izrekla 245 opozoril in izdala 118 plačilnih nalogov ter hitrih postopkov. V osmih primerih so o kršitvi obvestili zdravstveni inšpektorat, ker je šlo za kršitve izven pristojnosti policije.

Od začetka marca letos do danes, pa je policija prejela več kot 3.000 prijav kršitev, policisti so sami ugotovili skoraj 10.000 kršitev odlokov in pri tem izdali več kot 6.500 opozoril in izdali več kot 100 prekrškovnih predlogov po Zakonu o javnem redu in miru ter odstopili Zdravstvenemu inšpektoratu RS skoraj 8.000 predlogov za začetek postopka.

Si pa Policija prizadeva z najmilejšimi sredstvi in ukrepi doseči zakonito zasledovan cilj, pri čemer vedno izhaja iz načela sorazmernosti. Policija zato tudi preko medijev opozarja na resnost okoliščin in spodbuja k spoštovanju ukrepov.

Čibej Žagar je opozorila, da so v aktualni zdravstveni krizi izstopajoče nekatere skupine ljudi, kot so majhni otroci, ki še nimajo sposobnosti celostnega razumevanja situacije, čutijo pa negotovost in stisko staršev in drugih odraslih. Prav tako v ranljivo skupino sodijo starejše osebe, še posebej, če živijo same in imajo šibko socialno mrežo, ter tisti posamezniki, ki imajo iz kakršnihkoli razlogov slabšo zmožnost za učinkovito spopadanje s stresom (revni, brezposelni, tujci, osebe s težavami v duševnem zdravju...). Tem ljudem moramo kot družba nameniti še posebno pozornost in podporo, je poudarila.