Jože Nemec čebelari že 77 let

Prav gotovo je za razvoj slovenskega kmetijstva in gospodarstva nasploh tudi pomembna veja, oziroma panoga čebelarstvo. Slovenija je ponosna, da je 20. maj postal svetovni dan čebel. Med ene najstarejše slovenske čebelarje spada tudi 90. letni čebelar Jože Nemec doma iz dvojezične vasi Dolina pri Lendavi. Kot nam je že pred časom ob obisku povedal, čebelari že celo svoje življenje, kajti čebelarstvo mu je bilo položeno v zibelko, pri čemer ga je najbolj navdušil njegov dedek. Da lahko postaneš čebelar moraš najprej imeti rad naravo in čebele.

Pred mnogimi leti je v Murski Soboti naredil čebelarski izpit, da se je potem lahko zapisal in postal čebelar. Kljub častitljivim letom starosti še umno in pridno čebelari. Povedal je, da ima doma v Dolini na svojem domu velik čebelnjak z AŽ panji. V začetku, ko je še bil mlajši in pri močeh je imel v svojem čebelnjaku tam okoli 80 čebeljih družin, danes pa jih ima 25. Nanj so prav gotovo ponosni v Čebelarski zvezi Slovenije, Čebelarskem društvu Lendava in Čebelarski zvezi društev Pomurja.

Ob njegovem 90. rojstnem dnevu so mu čebelarji prišli voščit ter se mu hkrati zahvalili za vse kar je dobrega naredil za razvoj pomurskega in slovenskega čebelarstva. Svojčas je čebele vozil na pašo na Pohorje z vlakom in sicer v zaprtih panjih. V svojem dolgoletnem in bogatem čebelarskem znanju se je marsikaj naučil s področja in skrbi za čebele in za njihovo zdravje. Med bogatim raznolikim čebelarskih gradivom je knjiga iz leta 1800, kjer je govora o zdravljenju čebel in pridelovanju medu. Povedal je, da se spominja, da so v začetku čebele velikokrat zbolele za boleznijo gniloba, v zadnjem času pa je to čebelja bolezen varoza.

Med ohranjenim čebelarskim orodjem in čebelarsko opremo, ko se poda v čebelnjak k čebelam, ima še shranjene stare panje in druge čebelarske pripomočke. Znotraj čebelnjaka ima posebno čebelarsko tehtnico, ki mu prikazuje različne parametre o kvaliteti medu in drugih pokazateljih. Tudi v zimskem času, ko čebele mirujejo in »spijo« zimsko spanje v čebelnjaku skrbi na njih, jih čisti in jim prinaša hrano in sicer sladkor. Kot dober in umen čebelar je rad pomagal vsem čebelarjem z nasveti kako je potrebno pravilno pristopiti k čebelam, kajti čebele so res pridne in marljive ter prijazne do človeka, ki poleti oprašujejo sadno in drugo drevje in v čebelnjak prinašajo nektar iz katerega se potem s pomočjo satnic pridela kvaliteten med.

Vzgajal je mlade čebelarje in jim pomagal, da so se od njega naučili pravilno čebelariti, saj brez znanja ni dobrega čebelarja. Sedaj je že prišel čas, ko se bodo čebele umirile in se »zaprle« v čebelnjak in matica začne zimsko zalego. Čebelar Jože nam je zaupal, da večino pridelanega medu proda podjetju Medex Ljubljana. Največ pa pridela medu oljne repice, kostanjev in akacijev med. Pri točenju medu mu pomagajo žena Elizabeta, sin Jože in njegova žena Rozina. Ob tem nam je še zaupal, da je ob čebelnjaku zasadil različne medovite rastline in tropska drevesa. Za boljše zdravje čebelar Jože vsak dan zaužije en jogurt in eno žličko medu in takrat se boljše počuti. Po njegovih čebelarskih stopinjah pa hodi sin Jože, ki se je od očeta že veliko naučil.

90-letni Jože, ko zjutraj vstane se najprej vsak dan odpravi k svojemu čebelnjaku in čebelam, pogleda če je vse v najlepšem redu. Poleti, ko so čebele na paši in se zvečer vrnejo v čebelnjak se Jože rad »pogovarja« s čebelami, kajti vsaka čebela zna, če čebelar lepo skrbi zanjo, zato mu dobro poplačajo z dobrim, ko mu v čebelnjak prinašajo različne vrste medu, nam je še ob koncu obiska zaupal 90-letni čebelar Jože Nemec. Čebelaril bo tako dolgo dokler mu bo zdravje dopuščalo, saj je za njim 77 let čebelarske poti.

Jože Žerdin