Starši otrok, ki obiskujejo prvo triado, so se v tem tednu počutili rahlo vznemirjeni in olajšani obenem – navsezadnje so njihovi otroci spet šli v šolo! Mogoče bo to za kratek čas, ker je naša regija spet obarvana na črno, ampak vseeno so srečni! Vsaj za nekaj časa bodo odrešeni skrbi za svoje mlade potomce kar se tiče šole in se ne bodo ubadali s tovrstnimi problemi: ali nam bo zoom spet nagajal, ali so naredili vse naloge in so jih poslali učiteljicam? Ali si bo njihov nadobudnež vsaj nekaj zapomnil ali bo samo naredil – oddal in je že pozabil na vse?

Sama sem tudi mamica tretješolca in sedaj iščemo po celi hiši njegove šolske potrebščine, ugotovili smo, da je njegova peresnica zanič in potrebuje novo. Izkazalo se je, da kupiti v tem času peresnico, ali polno, ali prazno – je misija nemogoče. Obiskala sem vse trgovske centre in na koncu sem jo naročila v knjigarni office, kje sem jo tudi prevzela. Sproti perem njegova zimska oblačila in - o, šment - vse hlače je že prerasel. Na srečo sem zadnjič naročila prek spleta kar nekaj trenirk in nogavic, ko pa sem hotela to še enkrat ponoviti, je bilo tako, da so vsa oblačila za 9 – 10 letnike bila razprodana. Očitno nisem edina mamica s takšnimi težavami. Med drugimi obveznimi stvarmi, ki jih otrok potrebuje sedaj za šolo je maska in dodatna jopica. Razrede bodo večkrat zračili, ta teden pa misli biti kar mrzel.

Vse je nared, torba je pripravljena, nohti postriženi, frizura urejena, svinčniki ošiljeni, zdaj je še treba otroka spraviti prej spat in ga zjutraj zbuditi. Je kdo kdaj pomislil, da bomo imeli prvi september v januarju?

Petošolka mu reče: »Jaz pa bom jutri dlje časa spala.« Vem pa, da bi se z največjim veseljem z njim zamenjala.

Ponedeljek smo preživeli v napetem pričakovanju: bomo šli v šolo? Ne bomo šli v šolo? Ko pa se je proti večeru stanje razjasnilo, smo si olajšano oddahnili. V torek je marsikatera mamica izpustila solzo sreče, ko kar ni mogla verjeti, da njen otročiček končno gre v šolo.

Že prvi dan je v šoli zadišalo po učencih, kuhalo se je šolsko kosilo, slišali so se glasovi, koraki, bilo je živo. Otroci so ostali otroci: razposajeni, igrivi, živahni, nekateri so bolj pridni, drugi pa bolj poredni.

V sredo do zadnjih poročil smo čakali, kako se bo vlada odločila glede učencev 4. in 5. razreda. Na koncu smo šli spat brez odločitve – vlada je to vprašanje prestavila na jutri. Brez komentarja. Spet čakanja…V četrtek izvemo, da je vlada po nekaj urah pogajanj končno odločila. Da prva triada nadaljuje s šolanjem samo v rdečih regijah, ostali pa se lahko obrišejo pod nosom…Moja petošolka je spet jokala; »Mama, rada bi šla v šolo!« Zmanjkalo mi je že besed, kako naj potolažim otroka…

A ja, še to. Zdaj pa res smo lahko srečni: po vsej Sloveniji od sobote naprej si brez problemov lahko kupimo gate in nogavice! Za to odločitev je naša vlada res morala vzeti kar nekaj ur časa. Pa ko smo mislili, da nas več nič ne more presenetiti, nobena odločitev naše vlade… Pa nas vedno presenečajo! To je postalo že tako tragično, da je že smešno. Naslednjo sredo bodo vendarle odločali, ail bomo lahko kupili nove kavbojke in bombažne majice. Potem bodo prišli na vrsto puloverji, ali ne – takrat najbrž bo že čas za kopalke… Kam smo prišli, dragi ljudje?.. Pivo vlivamo vstran… Kje je zdaj Wiliam Shakspeare, da bi napisal tragikomedijo? O angleškem sevu recimo…

Upali smo, da bodo prišli boljši časi, ko bodo znanstveniki izumili cepivo proti covidu, ampak sedaj opažamo negativno nastrojenost kar nekaj odstotkov prebivalstva proti temu. Sama dajem znanosti prednost in se ne obremenjujem s stranskimi učinki ter, ko bom na vrsti, se bom brez pomislekov dala cepiti. Svoja prepričanja delim z drugimi, čeprav včasih naletim na meni nepojmljiv odziv nekaterih ljudi, s katerimi komuniciram. Takrat poskušam obrniti pogovor v drugo smer, da naša nasprotna stališča glede cepljenja ne bi trčila. Vsak ima pravico do svojega mnenja.

Zanimivo, da v Ukrajini, ki noče kupiti ruskega cepiva Sputnik, ker je v sporu z Rusijo, do drugih cepiv še nima možnosti, ker ni država EU, je večina poslancev poskrbela sama zase: na črnem trgu so nabavili Pfizerjeva cepiva po ceni 3000 ameriških dolarjev in so se vsi precepili. Nekaj podobnega se je dogajalo v Avstriji, tam so tudi politiki poskrbeli sami zase in za svoje svojce. Kako smo si vsi podobni med seboj: navadni državljani, ki izvajajo nemire na Nizozemskem zaradi nezadovoljstva z ukrepi vlade in politiki, ki v težkih časih vedno prvo poskrbijo zase, potem za svoj narod, čeprav trdijo ravno nasprotno. V tem času velike količine denarja ne pomagajo tako zelo: itak vsi moramo spoštovati ukrepe, ali smo revni, ali smo bogati. Edino, če imate res milijone in lahko vsemu temu pobegnete živet na Malto kot naš kriptomilijonar Damijan Merlak ali v Avstralijo. Rada bi bila sedaj med dva tisočo množico in gledala ATP Australian Open, kako se Novak Doković ubada z žulji na rokah. Vi ne?...Samo na žalost nimamo teh milijonov...

Naša tragikomedija se nadaljuje…Naprej otrokom in staršem povedo, da v ponedeljek ne bo pouka zaradi testiranja učiteljev in ta dan bo šolanje na daljavo, potem pa si premislijo…Pouk vendarle bo…V šoli…