V nedeljo smo že pisali o zelo nizkih temperaturah pri nas pred leti. Tudi v minulih dneh je bilo precej mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot so zime bile hladne nekoč. Po napovedih Agenciji RS za okolje (Arso) se počasi zaključuje obdobje mrzlega vremena. Ob tem so na Arsu spomnili, da je bilo v preteklosti še precej bolj hladno. Kot so navedli, je na današnji dan leta 1956 bilo prvo od treh zaporednih izjemno mrzlih juter. V Babnem Polju se je temperatura spustila do rekordnih -34,5 °C, na Rakitni je bilo -34 °C na Rudnem Polju na Pokljuki -32,6 °C, v Kočevju -30,6 °C, v Celju -28,6 °C, v Žireh -27,9 °C in v Tolminu -18 °C.

Mraz je vztrajal večino meseca, temperatura se je dvignila nad ledišče šele 20. februarja. Zgovoren je podatek, da je bila povprečna mesečna temperatura kar 8-9 °C nižja od povprečja obdobja 1981-2010, navaja Arso.

Izreden mraz od 9. do 17. februarja 1956

"Prvi del meteorološke zime 1955/1956 je bil v znamenju milega vremena, po nižinah je bilo snega le za vzorec. V drugi polovici januarja se je ponekod po nižinah nekaj dni temperatura povzpela nad 10 °C in nič še ni kazalo na vremenski preobrat. Po 24. januarju pa je vendarle začel dotekati hladnejši zrak in do konca meseca se je tudi po nižinah ohladilo globoko pod ničlo. To pa je bil le uvod v izredno mrzel februar, marsikje najhladnejši mesec druge polovice 20. stoletja. Že prvi dan je Slovenijo preplavila zelo mrzla zračna masa; na Kredarici se je do večera ohladilo na -24 °C, v Murski Soboti pa se čez dan ni ogrelo nad -11 °C! V naslednjih dneh je dnevni mraz popustil. Nova pošiljka zelo mrzlega zraka je nad naše kraje prispela 9. februarja in v noči na 10. februar. Ob 14. uri je v Murski Soboti snežilo pri -18 °C, Ljubljane in Kopra pa najhladnejši zrak še ni dosegel, zato je bilo tam »le« -10 °C oziroma -1 °C. Izredno mrzlo je bilo zvečer v višinah: na Kredarici smo izmerili -27 °C, pri Domu na Komni pa -21 °C.

V naslednjih dneh je ob hudem mrazu rahlo do zmerno snežilo, 14. februarja zjutraj je po nižinah ležalo večinoma med 20 in 40 cm snega. V še naprej zelo mrzli zračni masi se je nato zjasnilo, zato so sledile tri izredno mrzle noči. Marsikje smo izmerili najnižjo temperaturo v celotni merilni zgodovini posamezne postaje; 15. in 16. februarja smo v Babnem Polju izmerili slovenski rekord, -34,5 °C. Tudi marsikje drugje, npr. v Kočevju, Postojni in Celju je bilo okoli -30 °C. V Ljubljani, za Bežigradom, je bil z -23,3 °C 16. februarja dosežen postajni rekord; na ljubljanskem letališču je bilo celo -25,2 °C. Hud mraz je presenetil tudi Primorsko: na Kozini so izmerili -20,9 °C (16. februar), v Gorenji Branici -18,3 °C (16.) in Tolminu -18,1 °C (15.). Mraz je v nekaj dneh povsem popustil in 20. februarja se je v večjem delu Slovenije šele prvič tisti mesec ogrelo nad ničlo. O hudem mrazu februarja 1956 so poročali tudi nekateri vremenski opazovalci. Takole je bilo v Veržeju: »Tukaj v začetku meseca februarja 1956 nastopila iznenada huda zima in dosegla svoj vrhunec dne 16. 2. 1956, kadar je bilo -27 °C. Reka Mura zamrznila cela. Južno vreme nastopilo 29. 2. 1956 ob 11. uri.«

Zaradi izredno hladnega vremena v večjem delu meseca je bil februar 1956 v Sloveniji daleč najhladnejši mesec v obdobju 1948-2018. V večjem delu Slovenije je bil kar 8-9 °C hladnejši od povprečja obdobja 1981-2010 in bistveno hladnejši od naslednjega najhladnejšega
meseca, januarja 1963 ali 1964," je zapisano v publikaciji o vremenskih skrajnostih v Sloveniji v obdobju 1948-2018, ki si jo lahko ogledate tukaj.