Čarobnost literarnega pogovora v živo

Knjižnica Ormož je v četrtek, 3. junija, bila postojanka Beletrininih trubadurjev. Na vrtni terasi je gostila uglednega, cenjenega in priljubljenega gosta, Ferija Lainščka.

Prlekija-on.net, torek, 8. junij 2021 ob 17:33
Feri Lainšček v Knjižnici Ormož

Feri Lainšček v Knjižnici Ormož

Številčno občinstvo je v literarni pogovor popeljala Lara Tušak, učenka 6. razreda Osnovne šole Gorišnica, ki je s svojim mladim talentom, čudovitim glasom in čutnostjo interpretirala pesem Ferija Lainščka Ne bodi, kar nisi.

Odpeta pesem iz mladinske pesniške zbirke NE, kjer se vse pesmi začnejo z odločnim in iskrenim »ne«, tudi kadar zaradi družbenega pritiska rečemo »da«, odpira prostore svobode, poguma, odločnosti - in je danes, v povsem drugem času, ponovno aktualna. »Vsi nosijo maske, jaz nočem se skriti - verjamem še v sanje, želim le ljubiti ... Ujete so želje, za vse so predpisi, srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi!« Slišani verzi so bili dobra iztočnica za spoznavanje gostujočega literata.

Feri Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil se je pa tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Mnogi romani so ekranizirani, prevedeni v številne tuje jezike, pesmi so uglasbene in doživljajo izjemen odziv občinstva. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, večernico za zbirko pravljic Mislice in Prešernovo nagrado 2021 za delo na področju literature. Najbolj ga veseli, da njegova literatura živi. In največje zadovoljstvo, pristna, iskrena in merodajna pohvala mu je, bolj od literarnih kritik in podeljenih nagrad, opazka, da druge zanima, kaj piše. Lainšček za svoje pisanje pravi, da je potovanje, izpisovanje osebne duhovne biografije, iskanje življenjskega smisla in občutkov lepega.

Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, ki se skoraj praviloma nahajajo v življenjsko mejnem položaju in pripadajo, živijo v preteklem času (Prvotnost, Ločil bom peno od valov, Muriša). Ko pisatelja spomin in imaginarni svet domišljije pustita na cedilu, da bi lahko napisal polnokrvno zgodbo, poseže po Jungovi metodi aktivne imaginacije, obliki psihoanalize, s katero s priklicanjem sanjanja seže onkraj zavestnega spomina in črpa podobe, izkušnje in modrosti iz kolektivno nezavednega. V takem stanju se srečuje z živimi spomini mrtvih oseb, ki jih literarno opisuje. Tako je tudi v Kurjem pastirju, v katerem se dotakne svojega zgodnjega otroštva in postavi spomenik prizadevnima staršema, ki sta bila bitko z izjemno revščino.

Očetu in mami je zanj uspelo zgraditi most iz ljubezni, most v lepšo in boljšo prihodnost, ki ga je obranil travmatskih izkušenj revščine in pomanjkanja. Z romanom mu je uspelo prepoznati in preseči podedovane vzorce in izjemno mu je spoznanje, da sta ga starša naučila kljubovati brezupu.

Roman Kurji pastir je izšel pri založbi Beletrina kot prvi del napovedane avtobiografske trilogije. Kako se je v resnici odvijala življenjska zgodba staršev, starejše sestre, vaške skupnosti in pisatelja samega, ki bo v drugem delu vstopil v magični svet otroštva, bomo lahko brali po krajšem premoru, v naslednjem letu.

Feri Lainšček kot pisatelj čuti neskončno odgovornost do bralcev. Verjame v pesniško resnico na tem svetu. Zaveda se, da se je z učlovečenjem začela zgodba, ki z miti, pravljicami, pesmimi in zgodbami potujejo skozi čas. Temeljne človeške vrednote se tako preko generacij tihotapijo skozi čas. In verjame, da dokler ostaja človek človeku človek in dokler ljudje tako množično obiskujejo literarne dogodke (kot v Ormožu), obstaja upanje za nas, človeštvo in lepo prihodnost.

V pogovoru, ki ga je vodila bibliotekarka ormoške knjižnice Marijana Korotaj, so obiskovalci, vestni bralci in ljubitelji literature, spoznali Ferija Lainščka kot človeka in pisatelja. Založba Beletrina pa je poskrbela za to, da je v mesto, ki ima za slovenske razmere veliko bralcev in ljubiteljev literarnih srečanj, pripeljala zakladnico literarnih užitkov - izbor Beletrininih knjig.

Literarna in izobraževalna srečanja ormoške knjižnice se nadaljujejo. Da ne bi katerega zamudili, spremljajte spletno stran ormoške knjižnice.

Besedilo: Marijana Korotaj
Fotografije: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož