Razmere na trgih so neobičajne in so posledica več dejavnikov: oživitev gospodarstev po pandemiji in povečano povpraševanje po energiji (predvsem premoga in zemeljskega plina), zmanjšana dodatna oskrba Evrope s plinom zaradi tehničnih težav in nižjih naložb, manjše lastne proizvodnje ter nerezerviranih dodatnih količin plina iz Rusije in manjša proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov kot običajno. Pri tem velja kot glavna dejavnika izpostaviti ekstremen porast cen zemeljskega plina (zaradi manjšega dotoka plina v Evropo) in porasta cen premoga (zaradi povečanega povpraševanja premoga s strani Kitajske zaradi rasti porabe električne energije).

"Zaradi dolge zime so se skladišča zemeljskega plina v Evropi sicer bolj izpraznila kot običajno in polnjenje je potekalo počasneje tudi zaradi neugodne razlike v ceni plina. Skladišča so sedaj napolnjena zadovoljivo za prihajajoče zimsko obdobje. Cene plina na trenutnih trgih se v zadnjih letih, ko je postal trg z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) globalen, oblikujejo na osnovi svetovnega povpraševanja in tako tekmuje povpraševanje v Aziji in Evropi, kar dviguje ceno LNG," pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.

"Zavedati se moramo, da je trenutna situacija v Sloveniji posledica dogajanja na mednarodnih trgih energentov. Gre za specifičen pojav, ki ga je potrebno nasloviti kolektivno, na ravni celotne EU, saj bomo le tako v prihodnje najboljše zaščiteni pred vplivi tovrstnih gibanj cen," še ob tem sporočajo z Ministrstva za infrastrukturo.

Države članice EU so povezane v skupni energetski trg. Kot reakcijo na trenutne razmere Slovenija sklicuje izredno zasedanje energetskih ministrov 26. oktobra, na katerem bodo iskali skupne rešitve, ki bodo državljanke in državljane ubranile pred nadaljnjim drastičnim dvigovanjem cen.