Z mrežo in filcem nad invazivke na Štajerskem

DRSV je prvič v Sloveniji uporabila mrežo za prekrivanje in odstranjevanje invazivk na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Prlekija-on.net, sreda, 3. november 2021 ob 18:08
Odstranjevanje invazivk ob Dravinji

Odstranjevanje invazivk ob Dravinji

Na Štajerskem od konca poletja poteka odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst na brežinah Dravinje. Odstranjevanje poteka na štiri različne načine. Akcijo vodi partner projekta LIFE-IP NATURA.SI Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), dela na terenu opravlja izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o.

Pred kratkim so začeli odstranjevanje invazivnih vrst z uporabo vrbovih prepletov za preprečevanje rasti invazivk. Tokrat imamo priložnost spremljati, kako poteka omejevanje zarasti invazivk z mrežo in geotekstilom - filcem.

Izčrpavanje dresnika s pocinkano jekleno mrežo

S pocinkano jekleno mrežo so ob Dravinji pri Draži vasi prekrili dva odrasla sestoja tujerodnih vrst dresnikov v skupni površini 55 m2. Na območjih, ki so jih prekrili z mrežo, so najprej z ročno košnjo odstranili nadzemne dele dresnika. Pri tem so zagotovili, da odstranjena stebla niso zašla v vodo. Nato so nadzemne dele dresnikov s sekalnikom zmleli v vreče, ki so jih naložili v kontejner in odpeljali v sežigalnico zbirnega centra odpadkov.

"Površino smo prekrili s pocinkano jekleno mrežo z odprtinami 10 x 10 mm in jo enakomerno napeli čez celotno površino. Mrežo smo ob tla pritrdili s prilagojenimi sponami. Na spojih mreže smo spoje dvojno prekrili. Takoj po prekritju z mrežo smo izvedli tudi setev primerne travne mešanice. Pričakujemo, da bo dresnik rasel skozi mrežo, vendar bo zaradi majhnih odprtin odmrl že pred razvojem zrelega sestoja. S tem bomo v treh do petih letih izčrpali podzemni del dresnika. Način odstranjevanja dresnika s prekrivanjem z mrežo je na izbranih lokacijah najprimernejši, saj je v bližini cestni most, z mrežo pa varujemo odnašanje zemljine in preprečujemo nastanek erozijskih zajed, ki bi lahko poškodovale infrastrukturo. Po izčrpavanju dresnikov bomo mrežo odstranili in zasadili avtohtone drevesne in grmovne vrste," ob tem sporoča Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV).

DRSV je tu tako prvič v Sloveniji uporabila mrežo za prekrivanje in odstranjevanje invazivk na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Omejevanje rasti dresnikov z geotekstilom - filcem

Z geotekstilom so na brežini Dravinje prekrili površino 300 m2. Ta način že uspešno uporabljajo v Triglavskem narodnem parku, kjer so si strokovnjaki z DRSV primere tudi ogledali. Način zatiranja vrst dresnikov s prekrivanjem z različnimi folijami ali geotekstilom je trenutno v Sloveniji najbolj v porastu in že uspešno prehaja v kmetijstvo, krajinsko upravljanje in v druge javne službe, ki gospodarijo z javnimi površinami. Metoda kaže zelo spodbudne rezultate, vendar pa so na DRSV v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI način odstranjevanja invazivk s prekrivanjem z geotekstilom v Sloveniji na brežini vodotoka uporabili prvič. Izziv predstavljajo predvsem visoke vode, ki ustvarjajo izjemne sile, ki lahko hitro poškodujejo različne ureditve, naprave ali celo objekte na brežinah. Zato so se na DRSV odstranjevanja vrst dresnikov s prekrivanjem z geotekstilom lotili z dodatno previdnostjo. Po odstranjevanju dresnika z ročno košnjo so izravnali brežino in odstranili večje koreninske grude dresnikov. To jim je omogočilo, da so lahko geotekstil namestili tesno na izravnano površino, tako da se prekrivni material kar najbolj prilega površini. S tem so zmanjšali možnost vdora vode pod površino geotekstila, s čimer zmanjšujejo možnost nastanka poškodb na brežini.

"Za prekrivanje smo uporabili visokoobstojen beli 500-miligramski geotekstil, ki smo ga položili vzdolžno z vodotokom, pri čemer smo spodnji rob ob vodotoku dodatno okrepili z rebrasto železno palico. Geotekstil smo nato prekrili s pocinkano jekleno mrežo z odprtinami 10 x 10 mm. Geotekstil, pokrit z mrežo, smo nato pritrdili s pomočjo dvojnih stranskih tesarskih spon, ki smo jih na vrhu povezali. Globino brežine pa smo utrdili z dodatnimi 1,5 m dolgimi zelenimi piloti, ki bodo v globini tvorili koreninski sistem in preprečevali erodiranje brežine. Z razvojem nadzemnega dela pa bodo piloti s krošnjami senčili vodotok ter tako pripomogli k izboljšanju življenjskega okolja obvodnim in vodnim živalim. Po dveh letih bomo geotekstil odstranili in nato po potrebi brežino dodatno zasadili z avtohtonimi sadikami drevesnih in grmovnih vrst," sporoča DRSV.

Zatiranje invazivnih tujerodnih vrst dresnikov izvajajo ob Dravinji v območju Nature 2000, s čimer izboljšujejo življenjska okolja vodnih in obvodnih živali ter dodatno pozitivno vplivajo na izboljšanje in ohranjanje stanja voda v Sloveniji.

Foto: Peter Prosenc, DRSV