Nad mestom krožila večja jata žerjavov

Nekaj jat je mesto preletelo v manjših skupinah že prej, večja jata pa je nato kar nekaj minut krožila nad mestom ter nato odletela naprej v značilni »V« obliki.

Prlekija-on.net, torek, 16. november 2021 ob 15:04
Žerjavi nad Ljutomerom

Žerjavi nad Ljutomerom

V zadnjih dveh tednih smo na našem nebu lahko že večkrat opazovali jate žerjavov, ki so nas preleteli. Ponavadi jih tudi veliko prej slišimo, kot vidimo, saj so zelo glasni.

V torek dopoldan pa smo nad Ljutomerom lahko opazovali večjo jato teh ptic. Nekaj jat je mesto preletelo v manjših skupinah že prej, večja jata pa je nato kar nekaj minut krožila nad mestom ter nato odletela naprej v značilni "V" obliki. Spodaj je tudi video ptic, prvi del je bil posnet v ponedeljek popoldan nad ljutomerskim parkom, drug del pa v torek dopoldan nad mestom.

Pri tem gre za navadnega žerjava (Grus grus), ki načeloma ne gnezdijo v Sloveniji, temveč v severni in vzhodni Evropi, Slovenijo le preletijo.

Rekordno leto glede opazovanja

Selitev teh ptic spremlja tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki so jih člani skupaj s številnimi prostovoljci po celi Sloveniji po izjemno uspešni spomladanski selitvi našteli več kot 90.000. Kot pravijo pri DOPPS kaže tudi na podobno uspešno jesen, saj so letos že opazovali največ žerjavov kadarkoli zabeleženih v avgustu, septembru in oktobru. Še pred koncem oktobra so že opazovali več kot trikratno število žerjavov, in kot pravijo, vse kaže na zelo množičen november.

"Spomladansko število je več kot impresivno. Do leta 2021 smo prešteli največ »le« 80.000 žerjavov in sicer v celotnem rekordnem letu 2019. Številka je zanimiva tudi zato, ker je bila v letu 2015 celotna svetovna populacija ocenjena na okoli pol milijona osebkov. Populacija raste in je samo v Evropski uniji danes ocenjena na 362.000 osebkov," pravi Dejan Bordjan, član DOPPS.

Svoja opažanja žerjavov jim lahko sporočite

Kot še navajajo pri DOPPS, v Sloveniji lahko opazujemo žerjave, ki so se izvalili predvsem v Baltskih državah, na Finskem in verjetno v Belorusiji. Ti se na poti k nam množično ustavijo še na mokriščih Panonske nižine. Ob prvi zmrzali se podajo proti prezimovališčem v Sredozemlju, predvsem v Tuniziji in Španiji. Ob vse toplejših zimah pa jih vse več prezimuje tudi v Franciji in nam precej bližji Padski nižini.

Selitveni spektakel žerjavov spremljajo že skoraj 20 let in nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj. Svoja opažanja žerjavov lahko sporočite Dejanu Bordjanu na mail: dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. "A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!" še pravijo.

Letijo v značilni "V" obliki, pri nas so reden preletnik

Žerjavi so veliki, dolgonogi in dolgovrati ptiči, ki svojo prisotnost pogosto oznanjajo z glasnim trobljenjem. Gnezdijo v obširnih barjih v tajgi, na aluvialnih ravnicah in ob samotnih gozdnih jezerih. V Sloveniji lahko žerjave opazujemo predvsem na selitvi, ko nas preletijo v značilni "V" obliki ali pa se v jatah zadržujejo na njivah. Gnezdeči ptiči severne in srednje Evrope večinoma prezimijo na Iberskem polotoku. Pri nas je reden preletnik.

Žerjav običajno od konca repa do konice srednje dolgega kljuna meri od 96 do 119 cm, razpon njegovih peruti pa je med 180 do 222 cm. Noge in vrat so dolg ter ozki. Perje je modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi barvil v barjanskih vodah, ki jih uživajo med valjenjem jajc. Kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta črna, hrbtni del vratu pa je bel. Na vrhu glave ima žerjav golo kožo rdeče barve. Ko je na tleh, dajejo dolga črna letalna peresa vtis košatega repa, vendar je ta v resnici prav kratek. Žerjav leti z iztegnjenim vratom in nogami.