V Košarkini hiši večer z Jožetom Kerenčičem

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Kulturno in turistično društvo Kog sta večerne ure petka, 20. maja, v obnovljeni Košarkini hiši posvetila literarnemu pogovoru o pripovedništvu Jožeta Kerenčiča z mlado Ormožanko Lauro Mohorko Kumer, ki je domačinu s Koga (Jastrebcev) posvetila istoimensko knjigo.

Prlekija-on.net, sreda, 25. maj 2022 ob 09:18
Avtorica monografije Laura Mohorko Kumer v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj

Avtorica monografije Laura Mohorko Kumer v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Kulturno in turistično društvo Kog sta večerne ure petka, 20. maja, v obnovljeni Košarkini hiši posvetila literarnemu pogovoru o pripovedništvu Jožeta Kerenčiča z mlado Ormožanko Lauro Mohorko Kumer, ki je domačinu s Koga (Jastrebcev) posvetila istoimensko knjigo.

»Jože Kerenčič je, poleg tega, da je bil organizator odpora proti okupatorju in iskren domoljub ter revolucionar, bil tudi eden najvidnejših predstavnikov socialnega realizma v slovenski literaturi. V času svojega kratkega življenja nam je podaril nekaj pretresljivih proznih tekstov in tudi zato mora imeti svoje mesto v našem spominu in v slovenskem literarnem prostoru,« je v svojem nagovoru obiskovalcev dejal Tonček Luskovič, eden izmed recenzentov monografije, ki je na kratko predstavil tudi gostjo večera.

Ljubiteljica knjig in zgodovine, še zlasti obdobja socialnega realizma, je že v času študija slovenskega jezika in književnosti in zgodovine svojo pozornost usmerila h Kerenčičevim literarnim delom in magistrsko nalogo leta 2015 posvetila njegovi pripovedni prozi. Delo je nastalo pod mentorstvom še ene Kogovčanke, red. prof. dr. Jožice Čeh Steger, in je predstavljalo temelj monografije, ki je izšla v letu 2021. Kvaliteto in izvirnost njenega dela je namreč opazila založba Kulturni center Maribor in omogočila, da je analiza Kerenčičevega opusa, ki je v slovenskem literarnem prostoru dokaj neraziskan, postala dostopna širši javnosti. Avtoričino delo vsekakor ni bilo lahko; virov o njegovi literarni zapuščini je zelo malo, kot najpomembnejšega je pa navedla pisateljevega prijatelja Ivana Potrča. Potrč je leta 1967 Kerenčičeva dela - ne le prozne poskuse, pač pa tudi pisma in kritike - uredil in objavil kot zbrano delo z naslovom Domačija, katerega v svoji domoznanski zbirki hrani tudi Knjižnica Ormož.

Pogovor se je dotaknil številnih tem - od Kerenčičeve ljubezni do domače vinorodne pokrajine in njegovega zorenja kot pisatelja do analize likov in tem, katerih se je loteval, ki je zbranim predstavil tako izvrsten pregled monografije kot tudi pisatelja samega, kakšno besedo ali dve so pa znali dodati tudi obiskovalci. Posvetili smo se pa še drugi vrsti umetnosti, namreč glasbeni, in sicer z Darjo Žganec Horvat, ki tudi sama izvira iz domačega kraja Jožeta Kerenčiča, Jastrebcev, z njeno priredbo skladbe Tam kjer murke cveto se je pa zaključil uradni del večera. Temu je, kot je to na knjižničnih prireditvah že običaj, sledilo še prijetno neformalno druženje in ne dvomimo, da bo podobno uspešnih literarnih in drugih srečanj v prihodnjih mesecih in letih v Košarkini hiši še mnogo.

Kakor bo tudi knjižničnih dogodkov v prihodnjih tednih. Po včerajšnjem gostovanju Marcosa Tavaresa in predstavitvi njegove biografije Legenda v Središču ob Dravi se že veselimo naslednjega dogodka, v petek, 27. maja, ko bodo Bralni klub Dravulice (Središče ob Dravi), Bralni klub Sveti Tomaž in Bralni klub Ormož v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Ormož na letni terasi knjižnice v Ormožu predstavili življenje in delo slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, dogodek bo pa popestril še Ženski pevski zbor Okarina. V četrtek, 2. junija, bodo z nami in vami ponovno Beletrinini trubadurji, ki bodo v ormoško knjižnico pripeljali Toneta Vogrinca in Marka Radmiloviča ter biografijo Vsi me kličejo Tona, mlade starše, predvsem pa njihove otroke, bodo pa še naprej vsak četrtek do sredine junija razveseljevale popoldanske pravljične ure.

Razlogov za obisk knjižnice je torej - več kot dovolj.

Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Ormož



Več v Kultura in izobraževanje