Nasilje nad starejšimi je ena bolj perečih tem, še posebej, ker gre za populacijo ljudi, ki so velikokrat že prešibki, da bi lahko sami nasilju odločno rekli NE.

Ne glede na spol, starost ali veroizpoved, nihče med nami ne bi smel biti žrtev nasilja.

15. junij je svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi z namenom, da bi se ljudi čim bolj ozaveščalo o nasilju nad starejšimi, saj je pogosto le to neodkrito in zamolčano.

V preteklosti se nasilje nad starejšimi ni posebej izpostavljajo in je veljalo za tabu temo.

Kako prepoznamo nasilje?

Pri nasilju nad starejšimi gre največkrat za psihične in čustvene zlorabe, kakor tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja, ekonomskega in finančnega izkoriščanja, izsiljevanja in včasih prihaja celo do spolnega nasilja. Po raziskavah eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje. Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani najbližjih oseb (lastnih otrok, vnukov, partnerjev) ali s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, težko spregovorijo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost in odvisnost ter jih pripeljalo v še večjo stisko.

Obstaja tudi več dejavnikov tveganja, ki povečujejo verjetnost, da starejša oseba postane žrtev zlorabe, še posebej če gre za osebi, ki imajo težave s pomnjenjem (demenca), imajo telesne ovire (invalidnost), depresijo, so osamljene, socialno prikrajšane in trpijo zaradi pomanjkanja socialne podpore ali so odvisne od alkohola aloi kakšnih drugih snovi. Družinski člani morajo tako opravljati vlogo negovalcev, pri tem pa nimajo potrebne podpore in usposobljenosti za nego in komunikacijo s starejšimi.

Strah, nemoč, sram in odvisnost starejšim preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Čeprav se ozaveščanje o nasilju nad starejšimi povečuje, zdravniki poročajo o samo 2 % prijavljenih primerov tovrstnih zlorab. Žrtve ne spregovorijo zaradi prehude čustvene stiske, saj si želijo ostati v stikih z družino ali pa se dejansko ne počutijo zlorabljene. Starostnik preprosto ne ve, kako ukrepati v primeru nasilja in zlorab, nekateri starejši ljudje tudi nimajo nikogar, ki bi mu lahko svojo stisko zaupali. Nekateri mogoče prikrivajo, da se nad njimi vrši nasilje, ker se bojijo institucionalizacije, maščevanja ali sramote.

Nevladne organizacije posebej opozarjamo, da starejši pogosto doživljajo nasilje, najpogosteje povzročeno od oseb, ki zanje skrbijo. Zato izvajamo vrsto aktivnosti in ukrepov, s katerimi želimo zagotoviti zdravo in aktivno staranje, s poudarkom na socialni vključenosti, da jim zagotovimo orodja, ki jim bodo omogočala dostojno, samostojno in čimbolj neodvisno življenje.

V ta namen smo v zavodu VITICA iz Gornje Radgone v okviru programa Lučka, ki se zavzema za skupnostno skrb in preprečevanje nasilja nad starejšimi vzpostavili zaupni telefon brez posredovanja osebnih podatkov, kjer želimo brez obsojanja prisluhniti in pomagati starejšim, ki so žrtve nasilja.

Na številki 051 695 100 žrtvam nasilja omogočamo brezplačno pomoč in svetovanje ter informiranje o možnostih izbire pomoči.
Z izvajanjem programa želimo prispevati k povečanju družbene občutljivosti za nasilje nad starejšimi in opolnomočiti svojce pri skrbi za svojega družinskega člana. Nasilje namreč ni stvar posameznika in zanj ni odgovorna oseba, ki nasilje doživlja, temveč tisti, ki ga izvaja.
Žrtve nasilja potrebujejo veliko mero empatije, odprtosti in optimističnosti ter socialno vključenost oziroma socialno podporo v okolju. In ne pozabimo, nasilju je potrebno reči odločen NE!