Nadobudni člani ljutomerskega Društva vinogradnikov in prijateljev vina, ki so ga Prleki ustanovili pred stopetdesetimi leti (sprva oz. ob ustanovitvi leta 1872 se je društvo imenovalo Vinorejsko društvo Ljutomer), so v sodelovanju z rojakom Robertom Gorjakom, najbolj prepoznavnim slovenskim vinskim poznavalcem in publicistom, organizirali strokovno okroglo mizo z vodeno degustacijo s pomenljivim imenom: Quo vadis domine šipon? (Kam, gospod šipon?) Dogodek, organiziran v sklopu občinskega praznovanja prleških vrednot in vinske kulture, je v ljutomerski Hotel Ljutomerčan pritegnil lepo množico.

Šipon kot prastara sorta vinske trte, tradicionalno značilna tudi za naše Ljutomersko - ormoške gorice, potrebuje novi zagon. Novo zgodbo, novo paradigmo. Potrebuje zalet, podoben tistemu izpred slabega četrt stoletja, ko je takrat ustanovljeni Klub šipon vino, pridelano iz šipona, iz kislega špricar-vina povzdignil v kakovostno vino, ki se ga dandanes ne sramujejo niti v najprestižnejših evropskih restavracijah.

Šipon kot nikakor še ne povsem do konca obrušeni diamant v sebi skriva veliki potencial, so ugotavljali gostje okrogle mize. »Današnje gostinstvo išče nekaj novega, išče neko novo zgodbo. Danes gostje ne želijo piti poceni vina, prav tako ni pomembna količina. Poleg kvalitete je najbolj pomembna dodana vrednost, pomembna je edinstvenost,« je menil podpredsednik JRE Evropa (Jeunes Restaurateurs d' Europe) Gašper Puhan, sicer direktor znamenite restavracije Galerija okusov. »V šiponu je pred vami in vsemi nami zagotovo čudovita priložnost«, je strnil.

Šipon sicer ni tisto vino, ki bi ga gostje slovenskih restavracij množično naročevali, ga pa po besedah Puhana gostinci prodajo takoj in zlahka, ko ga na mizo postavijo sami.

»Veste, šipon je kot medved v spečem stanju. Samo zbuditi ga moramo spet,« je prepričan Božidar Grabovac, eden od vodilne trojice znameniti vinske družbe Veritas vino, ki je s svojim šiponom že prisotna v londonskih restavracijah. »Šipon ima ogromno vsebine, njegova zgodba lahko traja v nedogled,« je bil jasen Grabovac.

Šipon, ki ima v svetu čez trideset sinonimov, se ponaša tudi s številnimi dobrimi lastnostmi. Njegovi veliki listi govorijo o tem, da je občutljiv na tla, iz katerih poganja, imeti mora dovolj vode in sonca, šiponov veliki grozd pa kar kliče po razbremenitvah trsa. Dozori pozno, raste bujno. Silno. »Šipon gre lahko le še naprej,« meni tudi Danilo Šnajder, član vodilne trojice Verusa: »Šipon, ki v naravi najbolj uživa posajen na lahka peščena tla jugozahodnih leg in na nadmorski višini, ki ni dosti nižja od tristotih metrov, potrebuje pametno enošparonsko vzgojo. Vinogradnik ga mora redčiti in pridelek skrbno regulirati, pletje šipona mora biti rigorozno«.

S pušipelom prodrli na največji hrvaški vinski trg

Tudi sosedje Hrvati so navdušeni nad šiponom oz. pušipelom, kot ga imenujejo. Viktor Dvanajščak iz Međimurja je prepričan, da je »pušipel velika zgodba o uspehu. V zadrugi, v katero smo se povezali pridelovalci te sorte, mesečno sestankujemo in se razvijamo skupaj, saj nam je bilo zelo hitro jasno, da lahko uspemo samo povezani in skupaj«. S pušipelom so tako prodrli na največji hrvaški vinski trg, v Zagreb, za pušipelovo vino so si omislili posebno steklenico, vino pa so razvrstili v dve kategoriji: šipon klasik in šipon prestige. Med tem, ko je klasični šipon na voljo zgolj suh, različica prestige lahko vsebuje nekaj nepovretega sladkorja.

Seveda so tudi sosedje trčili ob težave, država je od njih namreč zahtevala, da šiponovo vino po pokrajini v južnem delu hrvaške (Moslavina) poimenujejo moslavac. Pa so se združili, povezali in skupaj rekli, da je pušipel pač lahko le pušipel. In so uspeli!

»Seveda lahko uspe tudi nam. Le fküp moramo stopiti, to nam mora postati popolnoma jasno. Pa elementarni red moramo vzdrževati, čistočo, tako po kleteh kot v odnosih med nami vinogradniki,« je poudaril Stanislav Kaučič, predsednik ljutomerskega Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina in po strokovnem predavanju, ki ga bodo v Ljutomeru zagotovo še organizirali, otvoril degustacijo trinajstih šiponov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske.

Okušanje svežih, lahkih, pitnih in razgibanih, v ustih prijetno napetih šiponov je strokovno vodil Robert Gorjak.