Od zamolčanih zgodb do knjige: Jasmina Rojko predstavila svoj prvenec

V JZ knjižnici Gornja Radgona je konec tedna potekala predstavitev knjige Ko ni poti nazaj avtorice Jasmine Rojko. Večer, ki ga je vodila bibliotekarka Maja V. Fartelj, je obiskovalcem ponudil več kot klasično literarno predstavitev – odprl je prostor za miren pogovor o temah, ki so bile v lokalnem okolju desetletja izrečene potiho ali sploh ne.

Knjiga Ko ni poti nazaj je postavljena na slovensko podeželje, v okolje majhne skupnosti, kjer se “vsi poznajo – in vsi vedo o sosedih malo več, kot bi bilo treba”, je v uvodu z nasmehom povedala avtorica. Zgodba se začne v predvojnih letih in skozi vojni čas pripelje do povojnega preloma, ki za številne družine ni pomenil olajšanja, temveč nov val stisk.

Literatura, ki zgodbi doda dušo in srce

Tudi moderatorka je poudarila, da ne gre za zgodovinsko razpravo, temveč za človeško izkušnjo zgodovine, podprto z raziskovanjem in družinskim spominom.

“Zgodovina v učbenikih nam je tako oddaljena. Ko pa prebereš zgodbo enega človeka, dobi vse drugačen pomen,” je dejala avtorica in pri tem izpostavila tudi vlogo literature: ta omogoči, da se osebne zgodbe zapišejo, da trpljenje ne ostane le številka ali opomba, temveč dobi obraz.

Večer je postregel tudi z zanimivimi poudarki o nastajanju knjige. Avtorica – po poklicu oblikovalka – je pristop k pisanju opisala preprosto in duhovito:

“Pisanje je podobno oblikovanju, le da se namesto z barvami igraš z besedami.” Pri nastanku so pomembno vlogo odigrali družinski viri, pričevanja in obstoječa raziskava dr. Ivana Rihtariča, ki jo je avtorica nato literarno povezala v celoto. Pojasnila je tudi, zakaj je v knjigi nekaj fiktivnih likov: dejstva so ogrodje, literatura pa tisto, kar zgodbi doda “dušo in srce”.

Odziv publike in pomen lokalnega spomina

Poseben pečat predstavitvi so dali odzivi publike, ki so pokazali, kako močno zgodba odmeva v lokalnem prostoru. Obiskovalci so delili spomine in pričevanja ter ponudili dodatno gradivo – med drugim tudi fotografije tamburaške skupine, ki jo je pred vojno vodil Mirko Hajnžič. Večkrat je bilo poudarjeno, da takšne knjige niso pomembne le zaradi preteklosti, ampak tudi zato, da lokalne zgodbe ne potonejo v pozabi in da mlajše generacije razumejo, kaj se je dogajalo v njihovem okolju.

Predstavitev v Gornji Radgoni je pokazala, da je mogoče o zahtevnih temah govoriti mirno in spoštljivo – ter da imajo lokalne zgodbe, ko so enkrat zapisane, moč povezovanja in razumevanja.

O knjigi si lahko preberete tudi na spletu: www.konipotinazaj.si

Če ste dogodek zamudili, si na koledarju obkrožite 23. april, ko se boste lahko s knjigo spoznali v Lenartu ob obeležitvi letošnje Noči knjige.

Foto: Ludvik Kramberger