Megleni dnevi so spet tu, številni vozniki pa pozabljajo na prižgane zadnje luči

Z meglenimi dnevi se na cestah ponovno pojavlja težava, ki lahko pomembno vpliva na varnost: nekateri vozniki vozijo le s prižganimi dnevnimi lučmi, zadnji del njihovega vozila pa ostaja neosvetljen. V zmanjšani vidljivosti je takšno vozilo težje opaziti, zato je treba preveriti, katere luči dejansko svetijo, in se ne zanašati zgolj na avtomatiko.

Prižgane sprednje dnevne luči namreč še ne pomenijo, da svetijo tudi zadnje. Pri številnih avtomobilih se ob zagonu motorja vključijo le luči za dnevno vožnjo na sprednjem delu vozila. Takšna osvetlitev v megli ne zadostuje, saj voznikom, ki se približujejo od zadaj, ne zagotavlja ustrezne vidnosti vozila.

Avtomatika megle ne prepozna vedno

Dnevne luči in samodejni vklop zasenčenih žarometov nista ista stvar. Vozilo ima lahko vključene dnevne luči, sistem za samodejno upravljanje osvetlitve pa zasenčenih žarometov še ne prižge, ker zaznava dovolj dnevne svetlobe.

Prav v megli je lahko okolica dovolj svetla, čeprav je vidljivost močno zmanjšana. Položaj stikala »AUTO« zato ni zagotovilo, da je vozilo ustrezno osvetljeno tudi zadaj. Kot pojasnjujejo na portalu Promet.si, mora voznik v takšnih razmerah sam poskrbeti za vidnost vozila in po potrebi ročno vključiti zasenčene žaromete, s katerimi se prižgejo tudi zadnje pozicijske luči. Podobna težava nastaja ob močnem dežju in pršenju vode izpod koles.

Smiselno je, da vozniki še pred vožnjo preverijo delovanje osvetlitve in poznajo nastavitve svojega avtomobila. Pomembno je predvsem, da vedo, ali ob dnevnih lučeh svetijo tudi zadnje in kako ročno vključijo ustrezno osvetlitev.

Zadnje luči niso isto kot zadnja meglenka

Pri tem je treba razlikovati med običajnimi zadnjimi pozicijskimi lučmi in bistveno močnejšo zadnjo meglenko. Ta je namenjena zelo slabi vidljivosti, ob neustrezni uporabi pa lahko moti oziroma slepi voznika za nami.

Po Zakonu o pravilih cestnega prometa se ob zmanjšani vidljivosti praviloma uporabljajo zasenčeni žarometi, meglenke ali njihova kombinacija. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov, oziroma kadar delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Zadnjih meglenk ni dovoljeno uporabljati, kadar na majhni razdalji za vozilom vozi drugo vozilo, denimo v koloni.

Ko se vidljivost izboljša, je treba meglenke izključiti. Običajne zadnje luči pa morajo ob zmanjšani vidljivosti še naprej zagotavljati, da je vozilo opazno tudi od zadaj.

Hitrost prilagodite temu, kar dejansko vidite

Pravilna osvetlitev je le del varne vožnje v megli. Agencija za varnost prometa svetuje prilagoditev hitrosti vidni razdalji in ohranjanje zadostne varnostne razdalje. Voznik mora biti sposoben ustaviti pred oviro, ki jo lahko pričakuje na vidnem delu ceste. Vožnja tik za zadnjimi lučmi drugega vozila lahko daje lažen občutek varnosti.

Ob vidljivosti, manjši od 50 metrov, je največja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro, razmere pa lahko zahtevajo še precej počasnejšo vožnjo. Dolgi žarometi niso ustrezna rešitev, saj se svetloba odbija od megle in lahko pogled na cesto še poslabša.

Poskrbeti je treba tudi za čista stekla, ogledala in svetila ter učinkovito odroševanje. Ob prehodu v meglo zmanjšajte hitrost postopoma, spremljajte promet pred seboj in za seboj ter pravočasno vključite ustrezne luči. V takšnih razmerah je poleg tega, koliko vidite sami, odločilno tudi, kako dobro drugi vidijo vas.