Na današnji dan zabeležili potres, »ka se je Drava razlila in so se mačke in psi od strahu skrivali«
Takratni časopisi so poročali o silovitem tresenju, ki je zbudilo prebivalce Ormoža in povzročilo nemalo groze.
#NaDanašnjiDan 22. marca 1839 se je ob 5.15 po lokalnem času (4.15 UTC) zgodil #potres ob slovensko-hrvaški meji....
Objavil/a ARSO potresi dne Nedelja, 22. marec 2026
Potres je bil slovensko-hrvaški meji
Na današnji dan, leta 1839, se je zgodil eden močnejših potresov, ki so ga občutili na območju današnje severovzhodne Slovenije in sosednje Hrvaške. Ob 5.15 po lokalnem času (4.15 UTC) je ob slovensko-hrvaški meji udaril potres, ki je v Ormožu dosegel največjo intenziteto VI–VII po lestvici EMS-98.
Po poročanju takratnih časopisov je tresenje bilo izjemno silovito in nenadno. Večina prebivalcev Ormoža je bila še v posteljah, ko jih je iz spanja zbudil gromek in globok ropot, ki ga je spremljalo močno grmenje – pojav, ki so ga mnogi opisovali kot »nebeško topotanje«. Prestrašeni ljudje so v naglici bežali na ulice, v strahu pred rušenjem hiš.
Iz spanja nas je prebudil močan potres
Po podatkih EMSC je bil epicenter potresa ob 6.24 sedem kilometrov severno od Zagreba, v gozdnatem pobočju nad naseljem Kašina
Čeprav natančni podatki o materialni škodi in morebitnih žrtvah niso ohranjeni v celoti, poročila kažejo, da je šlo za enega tistih potresov, ki so prebivalcem Ormoža in bližnjih vasic vtisnili globok strah in ostali v spominu za več generacij. Intenziteta VI–VII pomeni, da so poškodbe bile zmerne do močne: prizadete so bile predvsem starejše, manj utrjene hiše, dimniki in ometi, medtem ko so trdnejše stavbe večinoma prestale tresenje brez večjih posledic.
Potres leta 1839 spada med pomembnejše zgodovinske potresne dogodke na območju Panonskega bazena, kjer so potresi sicer redkejši in praviloma šibkejši kot v Alpah ali Dinarskem loku, a lahko občasno dosežejo presenetljivo moč. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je epicenter ležal nekje v širšem območju med Ormožem, Ptujem in hrvaško stranjo meje, magnituda pa je bila verjetno okoli 5 ali nekoliko več.
Danes ta dogodek ostaja opomnik, da tudi vzhodni del Slovenije ni povsem imun na tektonske premike. Agencija ARSO redno opozarja, da je potresna ogroženost prisotna po vsej državi – tudi tam, kjer se je v preteklosti treslo redkeje.
Čeprav je minilo skoraj dve stoletji, zgodba o marčevskem jutru leta 1839 še vedno opominja: ko se zemlja zatrese, se v nekaj sekundah lahko spremeni vse.
Tudi šest let nazaj je močan potres na današnji dan stresel okolico Zagreba, ki smo ga pošteno čutili tudi pri nas.


