V Logarovcih obudili tradicijo žetve in vezanja snopja

V Logarovcih je v soboto, 4. julija, zaživel prvi Kmečki bal, s katerim so organizatorji obudili enega najlepših običajev na območju občine Križevci - tradicionalno ročno žetev pšenice in vezanje snopja. Dogodek je združil prikaz nekdanjih kmečkih opravil, predstavitev kulturne dediščine ter druženje vseh 16 vasi občine Križevci.

Prireditev so pripravili Občina Križevci, PGD Logarovci, Mlin Dušana Stajnka in Kmečki turizem Darinke Kolar z željo, da ohranijo bogato dediščino svojih prednikov in jo približajo mlajšim generacijam.

Obudili spomine na žetev, kot je bila nekoč

Dogajanje se je začelo s prikazom tradicionalne ročne žetve pod naslovom »Ko srpi znova zapojejo in se snope poveže v zgodbo naših prednikov«. Organizatorji so obiskovalcem prikazali, kako so nekoč na prleških njivah želi pšenico, jo pobirali s srpi, izdelovali povresla in nato vezali snope.

Kosci in žanjice so se najprej zbrali pri vaško-gasilskem domu v Logarovcih, od koder so se v povorki odpravili na bližnjo njivo. Tam so kosci z nabrušenimi kosami pokosili pšenično klasje, za njimi pa so žanjice s srpi pobrale požeto pšenico in jo povezale v snope.

Po končanem delu je sledila še prava prleška malica na njivi, kjer je gospodinja udeležencem postregla s prleško jüžino in domačo vinsko kapljico.

Pri delu sodeloval tudi župan

Dogodku se je pridružil tudi župan občine Križevci Branko Slavinec, ki je tudi sam poprijel za koso in se preizkusil v tradicionalni košnji.

Po žetvi so udeleženci snope zložili v križe, nato pa jih naložili na lesen voz. S konjsko vprego jih je na prizorišče Kmečkega bala pripeljal Anton Vrbnjak iz Kuršincev, kar je dogodku dalo še poseben pridih nekdanjih časov.

Predstavilo se je vseh 16 vasi občine Križevci

Osrednji del Kmečkega bala je združil vseh 16 vasi občine Križevci, ki so predstavile tradicionalna kmečka opravila, rokodelske spretnosti, folkloro, domačo kulinariko in druge elemente bogate kulturne dediščine.

Prireditev je tako postala praznik dela, sodelovanja in povezovanja ljudi, organizatorji pa si želijo, da bi Kmečki bal postal tradicionalen kulturno-turistični dogodek Prlekije.

Ohraniti znanje za prihodnje rodove

Pomemben partner projekta je bil tudi Mlin Dušana Stajnka, kjer so poskrbeli za strokovni prikaz ročne žetve in prenos znanja, ki je bilo nekoč del skoraj vsakega kmečkega doma.

Na dogodek so se pripravljali več mesecev. Zbrali so staro orodje, poiskali izkušene kosce in žanjice ter poskrbeli, da so svoje znanje lahko prenesli na mlajše generacije.

Organizatorji poudarjajo, da namen dogodka ni bil zgolj prikaz nekdanjih kmečkih opravil, temveč ohranjanje načina življenja, ki je nekoč povezoval ljudi in skupnost. Po njihovem mnenju ima znanje pravo vrednost le takrat, ko se prenaša naprej.

Poklon delu naših prednikov

Prvi Kmečki bal v Logarovcih je bil poklon generacijam, ki so z veliko truda pridelale vsak hlebec kruha. Obiskovalci so lahko na lastne oči videli, koliko spretnosti, potrpežljivosti in medsebojnega sodelovanja je bilo nekoč potrebnega za žetev.

Dogodek je znova pokazal, da kulturna dediščina ne živi le v muzejih, temveč predvsem med ljudmi - v njihovih rokah, pesmih, receptih in pripravljenosti, da tradicijo ohranijo ter jo predajo prihodnjim rodovom.

Jože Žerdin