Cerkev - manipulant. Mafija. Mimika. Muke. IV. del
Objava dela, ki se ukvarja s kritiko aktualnih razmer
Cerkev - manipulant. Mafija. Mimika. Muke.
Nadaljujemo z objavo dela, ki se ukvarja s kritiko aktualnih razmer, ki bo marsikateremu bralcu ob še tako perečih vprašanjih izvabila nasmešek na obraz in morebitno preizpraševanje dosedanjih osebnih verovanj ter lastnega udejstvovanja pri boljših iztočnicah za življenje.
O vseh problemih sodobnega sveta se bosta med seboj razgovarjala glavni
junak Orisovič (akter; iskalec, pomočnik; plešast, ima rjav klobuk in
jezne brčice, ki skačejo po svoje) in Borova Vrana (prijateljica,
vodnica. Spremlja ga na poti. Med njima se skljuje prijateljstvo
življenja).
IV. del
Pogovor o izganjanju hudiča je napolnil sobico gospe Marije s smrdljivim vonjem in čudno meglico, ki jih je začela dušiti.
Marija je zato hitro vstala, odprla na stežaj okna in vrata, zraven pa še krilila z rokami in delala čudne gibe. Prižgala je vejico žajblja, se utrujena usedla na stol in globoko vdihnila.
Orisovič se obrne proti njej in nadaljuje: "Nekje sem slišal, da se zlodeja, satana, ali kakorkoli pač želite, lahko izganja tako iz predmetov in krajev, kot tudi iz ljudi. Preprosto izganjanje pa vključuje seveda, sveti krst ali drugače povedano, posvetitev, če gre za prostor." Se čudi sam sebi, povedanemu in se od zadrege počoha po bradi.
Gospa Marija: "Da, in naenkrat je nadškof v Kalkuti naročil eksorcistu, da iz Marije Terezije izžene hudiča. Jezusna, kakšen strašen prizor pa je to. Uboga starka na tleh. Kleči. Z zelo se svetlečimi, zlobnimi, zelenimi očmi. Najčistejša ženska na tem gmotnem planetu. A je mogoče, da je slika tako izkrivljena? "In se iz prirojenega strahu pred samo mislijo prekriža. Nato tiho nadaljuje. S sklonjeno glavo, seveda. Vse, samo, da bi bila čim bolj tiho. "Cerkev pa je začela podeljevati dovoljenja za izganjalce hudiča. In do tega je baje težko priti. A dovoljenje lahko vseeno dobijo v Švici, ali pa na Poljskem, so mi povedali, veste... "In zadiha. "Na tem ljubem svetu, pa živi vsaj 600 evangeličanskih eksorcistov. Nekaj jih je." Pa se spet kislo nasmehne. Celotna zgodba ji postaja breme. Težko breme. A ve, da se bo bremena znebila, čim bo posredovala zgodbo naprej, do konca.
In naenkrat se zgodi, kot da bi Marija prejela vase še eno bitje. Še en žarek. A ta še ni bil čisto svetel. Bledel je, hipoma. Rastel je še. Se razvijal. Se učil. Zdaj, je pomagal Mariji. Predrl je skozi njo.
Gospa Marija: "Gre za obsedenost z zlobnimi bitji, da. Ta grda bitja okrivijo ljudje za svoje težave. Raje in bolje je videti lasten pekel in ga živeti, kot pa spregledati in uvideti svetlobo, luč, rešitev problema. Soočenje. Odpuščanje. Korak naprej. Brez spon. Brez kamnov. Brez. Samo. "In za kratek čas utihne. Misel se ji je verjetno odvrtela še enkrat. Nadaljuje: "A žal obstajajo ljudje, ki so bili podvrženi takšnemu zdravljenju. Izganjanju. Poslednjič. Do konca. Do samega izgona bitja iz tega sveta. In vsa ta grozodejstva, ki vam jih bom naštela, veste, so se zgodila zadnjih petnajst let. Na zdaj skriti nam tabli piše: binkoštni duhovniki so nekega dne do smrti pretepli žensko. Ubili so tudi Korejko. Zastrupili so nedolžno 5-letno deklico, ki so jo prisilili, da je popila mešanico amoniaka in kisa, usta pa so ji zalepili. Bolani ljudje, veste. Zgodilo se je tudi, da je lastna mati zadušila lastno hčer. Na Novi Zelandiji je eksorcist zadavil domačinko. Starša sta zadavila in zabodla 6-letno hči. Kdo je tu bolan?! Zaradi nevednosti je eksorcist ubil tudi 8-letnega avtista. V Drakulovi deželi pa so menihi in kar štiri nune so mu stale ob strani, križali kolegico in jo pustili umreti od lakote. Mož je ubil svojo ženo. Ženska je pretepla prijateljico z železno palico. Ubili so lastno mater..." In po licu ji priteče solza.
Orisovič: "Ja, veste, da imamo tudi v Sloveniji eksorciste. Celo tri. Bojda se jih predstavlja še več."
Gospa Marija se odkašlja: "Kot nujen podatek moram, da pojasnim svoje prihodnje besede, povedati to, da bo zdaj delil dialog z vami škof. Sam škof. Od vsakega okraja posebej. Hoče zagovor. Hehe" In usta se ji razpotegnejo v izkrivljen nasmeh.
Vidimo obris gospoda eksorcista mariborske škofije. On nosi odgovornost za morebitne obsedene na območju soboške in pa celjske škofije na slovenskem.
Škof mariborski skozi gospo Marijo: "Postavljaj mi vprašanja Orisovič. Z veseljem ti odgovorim."
Orisovič dokaj šokiran, a se hitro odzove: "Kako postaneš eksorcist? A te pokličejo? A te kdo predlaga? A velja kaj lastna samoiniciativa? A so to samo duhovniki?"
Škof skozi gospo Marijo: "Sam sem postal eksorcist po prošnji škofa. Prvi pogoj je seveda duhovniško posvečenje. Ampak drugod, v tujini, so na voljo še dodatna izobraževanja za ta namen..." In se pocukrano nasmehne.
Orisovič: "Gospod škof, kako po vašem zlodej vstopi v telo? Kako pride v človeka? Kdaj in zakaj ga obsede?" Zdaj bi se rad počohal po ljubi mu bradi, a mu avtoriteta tega kupa plašča, ki ga omotava, tega ni dovolila. Stal je kot okamenel. Iz strahospoštovanja, iz groze je vstal.
Škof skozi gospo Marijo: "Hudič, to neverno bitje, ta zloba, ta zloba ima na voljo več vstopnih točk. Prvo je skozi družinsko deblo. Stopi v vas preko vaše krvi. Sprehaja se prosto, med družinskimi člani. Potem vstopi tudi skozi notranje rane, skozi osebne človekove grehe. Če je povezano z nekim grehom je treba poiskati vzrok ter se pogovoriti s človekom. Terapije pri eksorcizmu, ki vključujejo različne tehnike, vse težijo k vračilu duše. Zato moramo redno hoditi k maši in spovedi, prositi boga kesanja, odpuščanja. Ljudem enostavno rečem, da bo treba spremeniti svoje življenje in se spreobrniti. Živeti bo treba v ljubezni, prebirati sv. Pismo in redno moliti. Ampak obstaja še več vrat v ta ne-sveti svet. Naslednja velika vrata v pekel so okultne prakse in pa sama nevera. Tukaj bi se navezal na razne satanistične prakse, razne oblike magij, prekletstva, alternativne medicine, na šarlatane - bioenergetike, vedeževalce, pa še kako drugače se imenujejo... Ljudje Jezusa, kot smo ga poznali, več ne sprejemajo. Časi so drugi. Od" "njega so oddaljeni in zato iščejo rešitve v raznih vzhodnjaških religijah. Velim vam, da mnogi, ki se ukvarjajo z jogo, pristanejo tudi na psihiatriji. Rešitev je v spovedi in molitvi. In s tem zaključujem božjo besedo." Z desno roko se prekriža, nato roke sklene skupaj kot pri molitvi ter izpuhti v oblak. Gosti dim je ovil gospo Marijo. Zakašljala je na glas.
Orisovič postane zelo jezen tekom škofovega odgovarjanja. Nadaljuje glasno in razburjeno: "Ja, škof, a ste vi čisto resni? A vi veste kaj govorite? A se slišite? Se vam to zdi zrelo razmišljanje za razgledanega človeka? Ne kvarite si imena s takimi spodletelimi besednimi zvezami. "
In je zaprepadeno gledal v zadimljeno Marijo. Razprtih ust in na široko odprtih oči. A škof, njegov obris je izginil.
A kmalu zatem se pojavi nov obris. Obris moškega, obris misijonarja, opata in prvega eksorcista koprske škofije.
Škof koprski skozi gospo Marijo: "Pri nas bolne še vedno zdravijo z »ognjem in mečem..." V ozadju je slišati mogočno orgelsko spremljavo. In naenkrat začne pojava Gospe Marije oziroma škofa koprskega motoviliti z rokami in cepetati z nogami: "Ne, ne, ne, sem, vam pravim, sodeloval sem z uradno psihiatrično ustanovo. Sem, sem,... Idrija, da... sodelovali smo!" Skoraj že nekako živčno prepričuje(-ta) občinstvo.
Borova Vrana mu hitro odgovori: "VRA VRA VRA Psihiatrična klinika Idrija je odgovorila, da z gospodom patrom, torej vami, ne sodeluje in mu ne pošilja nekaterih obolelih, tako kot je zapisano v intervjuju, ki sem ga brala. Groza. Groza. Laži in laži."
Orisovič: "Ja, ampak ljudi boli dejstvo, da ne znajo pomagati... Verjamem, da nekateri bolniki in njihovi svojci v stiskah poiščejo vse možne oblike in načine pomoči, med njimi tudi eksorcizem..." In se pametno počoha po bradi.
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Vendar je tudi med eksorcisti veliko plagiatorjev... Tudi internetne izganjevalce imamo po novem... In eden se ponaša z visoko procentualno uspešnostjo. Kar 90% bolnikov pri njem ozdravi."
In vsi se nasmehnejo. Tudi Gospa Marija in tudi koprski škof. A tekom smeha se pojava zabriše, dvakrat zaokroži okrog svoje lastne osi in že je v pogovoru škof T.
Škof T. skozi gospo Marijo: "Internetni eksorcisti so ponaredek. Grd ponaredek. Izkrivljena slika. Škofje smo eksorcisti. Vsi. Imamo ožigosan papir. Verodostojno listino, ki nas definira kot izganjevalce hudiča. Lahko bi me prišli poslušat. Predaval sem o eksorcizmu znotraj demonologije. In da, zanimivo, vsi raje poslušajo predavanje z naslovom hudič, kot pa angel, Jezus, kakšno drugo, svetlo bitje."
In za zelo kratek čas utihne. Nadaljuje: "Vera je najlepša stvar. Nudi ti uteho in upanje. Veste, da je odločitev, v kakšni veri bodo odraščali otroci, izključno pravica staršev, vera je svobodna odločitev. "
Orisovič: "Gospod škof, tukaj se ne strinjam z vami. Nikakor. Gre namreč za nekakšen dvorezni meč - odločitev, v kakšni veri bodo odraščali otroci, da je pravica staršev?! In kje je tu svobodna izbira? Verouk se izvaja v prvih razredih osnovne šole. Otroka prijavijo starši. Otrok se ne odloča sam. Vse drugo je torej vsiljeno od njih. Od sistema. Traparija. Za vero bi se moral odločiti vsak posameznik po dopolnjenem osemnajstem letu, ko se že izoblikuje v individuum in zagovarja svoja stališča in ima sploh kakšno argumentirano mnenje o sebi, o svetu, o veri,..."
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Naj vas še jaz nekaj vprašam. Leži mi na duši... Ne razumem... Mogoče mi vi, kot akter lahko pojasnite... Mariborska nadškofija je neposredna solastnica družbe T2. Vemo vsi. Ta pa služi z najbolj abotnimi televizijskimi programi ali celo s predvajanjem pornografije?! Tudi to vemo vsi. Kako je to mogoče?"
Škof T. skozi gospo Marijo: "Ja, res je... Imeli smo, kako bi rekel, da, imeli smo to zagato. Res je prišlo do tega neskladja... Ja, vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bilo tako zelo težko pravočasno odkriti te pokvarjenosti... Predvsem zaradi netransparentnih gospodarskih povezav. A ko to cerkev odkrije - pokvarjenost in nemoralnost torej, se mora urgentno odzvati in se nepreklicno umakniti."
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Torej, če vas prav razumem, niste vedeli, kaj se predvaja. In kako je to možno? A ni logično, da se predvajana vsebina vnaprej določi in sploh zaradi vsebine obstaja televizijski program... A se vam zdi vaša izjava o netransparentnih gospodarskih povezavah resnična? Hehehe"
Škof T. skozi gospo Marijo: "Da. In se prekriža. Dragi moji, Cerkev tudi rabi denar za svoj zagon, pogon, za obstoj, nenazadnje..."
Borova Vrana tiho: "VRA VRA VRA Bljak, izgovori, izgovori... Z denarjem se je začel izgovarjati..."
Škof T. skozi gospo Marijo: "Prosim, pustite, da končam misel. Cerkev pa se financira iz treh ključnih virov: darov vernikov - ljudje so navsezadnje največji cerkveni kapital. "
Vskočita Borova Vrana in Orisovič: "Amen."
Škof T. skozi gospo Marijo: "Potem s pomočjo svoje gospodarske osnove - torej s pomočjo svojih nepremičnin. Nepremičnine so last tiste škofije, ki ji pripada ozemlje, na katerem nepremičnina stoji. "
Vskočita Borova Vrana in Orisovič: "Amen."
Škof T. skozi gospo Marijo: Malo bolj utrujeno nadaljuje... Vrana in Orisovič sta ga namreč rahlo spodkopala... In to z besedico... "Financira pa se tudi s pomočjo države zaradi svojega družbeno koristnega delovanja. "
Vskočita Borova Vrana in Orisovič: "Amen."
Škof T. skozi gospo Marijo se je nekaj premikal na mestu, na hitro stopicljal, kot da bi hotel izginiti, a mu prehod ni bil omogočen. Primoran je bil soočiti se. Borova Vrana je zavohala njegovo željo po hitrem odhodu, zato ga je hitro ogovorila, ga vprašala o še eni zadevi. O mestu največje spotike svetega.
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Škof naš ljubi... Sem brala, v Dnevniku, da Slovenska Cerkev postaja primerljiva s tujimi katoliškimi cerkvami še po enem dogajanju, ki pa ga ne moremo biti veseli in ga nikakor ne tolerirati, torej po pedofilskih škandalih. Sramota. Groza. Strah. In kakšen je vaš zagovor pri tej naj-nizkotnejši stvari? "Prhuta s krili vidno razjarjena Vrana. Ne more verjeti in ni ji jasno, kako lahko najsvetejši skrunejo najčistejši zaklad, naše otroke...
Škof T. skozi gospo Marijo: "Glejte, moramo biti toliko pošteni, da obtoženih ne obsojamo, dokler se jim krivda ne dokaže. Imam pa za pripomniti, da bi bila lahko reakcija javnosti, dokler osumljeni in obtoženi niso obsojeni, bolj umirjena".
Takšen diplomatski odgovor, oziroma bolj izmikanje človeškemu odgovoru, je Vrano močno razkurilo. Orisovič jo je hotel pomiriti z gestami, a ni bilo izvedljivo. Tema se je dotikala takšne nesnage, ob kateri Vrana ni mogla mirno poslušati in nič po-argumentirati:
Borova Vrana: "VRA VRA VRA A ste vsi cerkveni dostojanstveniki tudi izučeni lažnivci? A vas naučijo v šoli takšnega laganja in prikrivanja? Norost! Dokazano je, da so storilci, obtoženi storilci, z mednarodnimi tiralicami - v Vatikanu. Mednarodne tiralice, a ste slišali?" Prhuta s krili naproti njemu in si želi, da bi samo izginil, samo odšel in se nikdar več vrnil. Pokvarjenost jo boli. Izžiga ji peruti, centimeter za centimetrom... A se še vedno uspe toliko zadržati, da ga izzove: "Vaš komentar, prosim."
Škof T. skozi gospo Marijo: "Toda če nekdo pobegne, ne more biti za to odgovoren škof."
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Ne, ne more biti odgovoren škof. On jih samo lahko skrije in s tem doseže, da nikoli ne odgovarjajo pred zakonom. Pred še enimi listinami, ki omogočajo demokracijo. Pravico za vsakega zemljana... VRA VRA VRA Cerkev in pedofilija - največja sramota, s katero se nimate jajc soočiti. In seveda s tako nesnago zaključiti."
Zdaj, že vidno izmozganemu Škofu T., se je uresničila želja. Pojavil se je dim, beli dim, škofovski dim, tako gost, da se Vrana in Orisovič sploh nista videla in lahko je izginil. Gospa Marija je glasno zakašljala, izpljunila gost rjav pljunek na tla in vidno izčrpana sedla na klopco.
Gospa Marija: "Tako. Odvrtelo se je. Ufff... Mi prinesete, gospod Orisovič, prosim, kozarec vode?"
In Orisovič je hitro vstal ter se zagnal naproti kuhinji. Marija je potrebovala počitek. Posedla sta jo v posteljo, ter se poslovila.
Se nadaljuje...
IV. del
Pogovor o izganjanju hudiča je napolnil sobico gospe Marije s smrdljivim vonjem in čudno meglico, ki jih je začela dušiti.
Marija je zato hitro vstala, odprla na stežaj okna in vrata, zraven pa še krilila z rokami in delala čudne gibe. Prižgala je vejico žajblja, se utrujena usedla na stol in globoko vdihnila.
Orisovič se obrne proti njej in nadaljuje: "Nekje sem slišal, da se zlodeja, satana, ali kakorkoli pač želite, lahko izganja tako iz predmetov in krajev, kot tudi iz ljudi. Preprosto izganjanje pa vključuje seveda, sveti krst ali drugače povedano, posvetitev, če gre za prostor." Se čudi sam sebi, povedanemu in se od zadrege počoha po bradi.
Gospa Marija: "Da, in naenkrat je nadškof v Kalkuti naročil eksorcistu, da iz Marije Terezije izžene hudiča. Jezusna, kakšen strašen prizor pa je to. Uboga starka na tleh. Kleči. Z zelo se svetlečimi, zlobnimi, zelenimi očmi. Najčistejša ženska na tem gmotnem planetu. A je mogoče, da je slika tako izkrivljena? "In se iz prirojenega strahu pred samo mislijo prekriža. Nato tiho nadaljuje. S sklonjeno glavo, seveda. Vse, samo, da bi bila čim bolj tiho. "Cerkev pa je začela podeljevati dovoljenja za izganjalce hudiča. In do tega je baje težko priti. A dovoljenje lahko vseeno dobijo v Švici, ali pa na Poljskem, so mi povedali, veste... "In zadiha. "Na tem ljubem svetu, pa živi vsaj 600 evangeličanskih eksorcistov. Nekaj jih je." Pa se spet kislo nasmehne. Celotna zgodba ji postaja breme. Težko breme. A ve, da se bo bremena znebila, čim bo posredovala zgodbo naprej, do konca.
In naenkrat se zgodi, kot da bi Marija prejela vase še eno bitje. Še en žarek. A ta še ni bil čisto svetel. Bledel je, hipoma. Rastel je še. Se razvijal. Se učil. Zdaj, je pomagal Mariji. Predrl je skozi njo.
Gospa Marija: "Gre za obsedenost z zlobnimi bitji, da. Ta grda bitja okrivijo ljudje za svoje težave. Raje in bolje je videti lasten pekel in ga živeti, kot pa spregledati in uvideti svetlobo, luč, rešitev problema. Soočenje. Odpuščanje. Korak naprej. Brez spon. Brez kamnov. Brez. Samo. "In za kratek čas utihne. Misel se ji je verjetno odvrtela še enkrat. Nadaljuje: "A žal obstajajo ljudje, ki so bili podvrženi takšnemu zdravljenju. Izganjanju. Poslednjič. Do konca. Do samega izgona bitja iz tega sveta. In vsa ta grozodejstva, ki vam jih bom naštela, veste, so se zgodila zadnjih petnajst let. Na zdaj skriti nam tabli piše: binkoštni duhovniki so nekega dne do smrti pretepli žensko. Ubili so tudi Korejko. Zastrupili so nedolžno 5-letno deklico, ki so jo prisilili, da je popila mešanico amoniaka in kisa, usta pa so ji zalepili. Bolani ljudje, veste. Zgodilo se je tudi, da je lastna mati zadušila lastno hčer. Na Novi Zelandiji je eksorcist zadavil domačinko. Starša sta zadavila in zabodla 6-letno hči. Kdo je tu bolan?! Zaradi nevednosti je eksorcist ubil tudi 8-letnega avtista. V Drakulovi deželi pa so menihi in kar štiri nune so mu stale ob strani, križali kolegico in jo pustili umreti od lakote. Mož je ubil svojo ženo. Ženska je pretepla prijateljico z železno palico. Ubili so lastno mater..." In po licu ji priteče solza.
Orisovič: "Ja, veste, da imamo tudi v Sloveniji eksorciste. Celo tri. Bojda se jih predstavlja še več."
Gospa Marija se odkašlja: "Kot nujen podatek moram, da pojasnim svoje prihodnje besede, povedati to, da bo zdaj delil dialog z vami škof. Sam škof. Od vsakega okraja posebej. Hoče zagovor. Hehe" In usta se ji razpotegnejo v izkrivljen nasmeh.
Vidimo obris gospoda eksorcista mariborske škofije. On nosi odgovornost za morebitne obsedene na območju soboške in pa celjske škofije na slovenskem.
Škof mariborski skozi gospo Marijo: "Postavljaj mi vprašanja Orisovič. Z veseljem ti odgovorim."
Orisovič dokaj šokiran, a se hitro odzove: "Kako postaneš eksorcist? A te pokličejo? A te kdo predlaga? A velja kaj lastna samoiniciativa? A so to samo duhovniki?"
Škof skozi gospo Marijo: "Sam sem postal eksorcist po prošnji škofa. Prvi pogoj je seveda duhovniško posvečenje. Ampak drugod, v tujini, so na voljo še dodatna izobraževanja za ta namen..." In se pocukrano nasmehne.
Orisovič: "Gospod škof, kako po vašem zlodej vstopi v telo? Kako pride v človeka? Kdaj in zakaj ga obsede?" Zdaj bi se rad počohal po ljubi mu bradi, a mu avtoriteta tega kupa plašča, ki ga omotava, tega ni dovolila. Stal je kot okamenel. Iz strahospoštovanja, iz groze je vstal.
Škof skozi gospo Marijo: "Hudič, to neverno bitje, ta zloba, ta zloba ima na voljo več vstopnih točk. Prvo je skozi družinsko deblo. Stopi v vas preko vaše krvi. Sprehaja se prosto, med družinskimi člani. Potem vstopi tudi skozi notranje rane, skozi osebne človekove grehe. Če je povezano z nekim grehom je treba poiskati vzrok ter se pogovoriti s človekom. Terapije pri eksorcizmu, ki vključujejo različne tehnike, vse težijo k vračilu duše. Zato moramo redno hoditi k maši in spovedi, prositi boga kesanja, odpuščanja. Ljudem enostavno rečem, da bo treba spremeniti svoje življenje in se spreobrniti. Živeti bo treba v ljubezni, prebirati sv. Pismo in redno moliti. Ampak obstaja še več vrat v ta ne-sveti svet. Naslednja velika vrata v pekel so okultne prakse in pa sama nevera. Tukaj bi se navezal na razne satanistične prakse, razne oblike magij, prekletstva, alternativne medicine, na šarlatane - bioenergetike, vedeževalce, pa še kako drugače se imenujejo... Ljudje Jezusa, kot smo ga poznali, več ne sprejemajo. Časi so drugi. Od" "njega so oddaljeni in zato iščejo rešitve v raznih vzhodnjaških religijah. Velim vam, da mnogi, ki se ukvarjajo z jogo, pristanejo tudi na psihiatriji. Rešitev je v spovedi in molitvi. In s tem zaključujem božjo besedo." Z desno roko se prekriža, nato roke sklene skupaj kot pri molitvi ter izpuhti v oblak. Gosti dim je ovil gospo Marijo. Zakašljala je na glas.
Orisovič postane zelo jezen tekom škofovega odgovarjanja. Nadaljuje glasno in razburjeno: "Ja, škof, a ste vi čisto resni? A vi veste kaj govorite? A se slišite? Se vam to zdi zrelo razmišljanje za razgledanega človeka? Ne kvarite si imena s takimi spodletelimi besednimi zvezami. "
In je zaprepadeno gledal v zadimljeno Marijo. Razprtih ust in na široko odprtih oči. A škof, njegov obris je izginil.
A kmalu zatem se pojavi nov obris. Obris moškega, obris misijonarja, opata in prvega eksorcista koprske škofije.
Škof koprski skozi gospo Marijo: "Pri nas bolne še vedno zdravijo z »ognjem in mečem..." V ozadju je slišati mogočno orgelsko spremljavo. In naenkrat začne pojava Gospe Marije oziroma škofa koprskega motoviliti z rokami in cepetati z nogami: "Ne, ne, ne, sem, vam pravim, sodeloval sem z uradno psihiatrično ustanovo. Sem, sem,... Idrija, da... sodelovali smo!" Skoraj že nekako živčno prepričuje(-ta) občinstvo.
Borova Vrana mu hitro odgovori: "VRA VRA VRA Psihiatrična klinika Idrija je odgovorila, da z gospodom patrom, torej vami, ne sodeluje in mu ne pošilja nekaterih obolelih, tako kot je zapisano v intervjuju, ki sem ga brala. Groza. Groza. Laži in laži."
Orisovič: "Ja, ampak ljudi boli dejstvo, da ne znajo pomagati... Verjamem, da nekateri bolniki in njihovi svojci v stiskah poiščejo vse možne oblike in načine pomoči, med njimi tudi eksorcizem..." In se pametno počoha po bradi.
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Vendar je tudi med eksorcisti veliko plagiatorjev... Tudi internetne izganjevalce imamo po novem... In eden se ponaša z visoko procentualno uspešnostjo. Kar 90% bolnikov pri njem ozdravi."
In vsi se nasmehnejo. Tudi Gospa Marija in tudi koprski škof. A tekom smeha se pojava zabriše, dvakrat zaokroži okrog svoje lastne osi in že je v pogovoru škof T.
Škof T. skozi gospo Marijo: "Internetni eksorcisti so ponaredek. Grd ponaredek. Izkrivljena slika. Škofje smo eksorcisti. Vsi. Imamo ožigosan papir. Verodostojno listino, ki nas definira kot izganjevalce hudiča. Lahko bi me prišli poslušat. Predaval sem o eksorcizmu znotraj demonologije. In da, zanimivo, vsi raje poslušajo predavanje z naslovom hudič, kot pa angel, Jezus, kakšno drugo, svetlo bitje."
In za zelo kratek čas utihne. Nadaljuje: "Vera je najlepša stvar. Nudi ti uteho in upanje. Veste, da je odločitev, v kakšni veri bodo odraščali otroci, izključno pravica staršev, vera je svobodna odločitev. "
Orisovič: "Gospod škof, tukaj se ne strinjam z vami. Nikakor. Gre namreč za nekakšen dvorezni meč - odločitev, v kakšni veri bodo odraščali otroci, da je pravica staršev?! In kje je tu svobodna izbira? Verouk se izvaja v prvih razredih osnovne šole. Otroka prijavijo starši. Otrok se ne odloča sam. Vse drugo je torej vsiljeno od njih. Od sistema. Traparija. Za vero bi se moral odločiti vsak posameznik po dopolnjenem osemnajstem letu, ko se že izoblikuje v individuum in zagovarja svoja stališča in ima sploh kakšno argumentirano mnenje o sebi, o svetu, o veri,..."
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Naj vas še jaz nekaj vprašam. Leži mi na duši... Ne razumem... Mogoče mi vi, kot akter lahko pojasnite... Mariborska nadškofija je neposredna solastnica družbe T2. Vemo vsi. Ta pa služi z najbolj abotnimi televizijskimi programi ali celo s predvajanjem pornografije?! Tudi to vemo vsi. Kako je to mogoče?"
Škof T. skozi gospo Marijo: "Ja, res je... Imeli smo, kako bi rekel, da, imeli smo to zagato. Res je prišlo do tega neskladja... Ja, vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bilo tako zelo težko pravočasno odkriti te pokvarjenosti... Predvsem zaradi netransparentnih gospodarskih povezav. A ko to cerkev odkrije - pokvarjenost in nemoralnost torej, se mora urgentno odzvati in se nepreklicno umakniti."
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Torej, če vas prav razumem, niste vedeli, kaj se predvaja. In kako je to možno? A ni logično, da se predvajana vsebina vnaprej določi in sploh zaradi vsebine obstaja televizijski program... A se vam zdi vaša izjava o netransparentnih gospodarskih povezavah resnična? Hehehe"
Škof T. skozi gospo Marijo: "Da. In se prekriža. Dragi moji, Cerkev tudi rabi denar za svoj zagon, pogon, za obstoj, nenazadnje..."
Borova Vrana tiho: "VRA VRA VRA Bljak, izgovori, izgovori... Z denarjem se je začel izgovarjati..."
Škof T. skozi gospo Marijo: "Prosim, pustite, da končam misel. Cerkev pa se financira iz treh ključnih virov: darov vernikov - ljudje so navsezadnje največji cerkveni kapital. "
Vskočita Borova Vrana in Orisovič: "Amen."
Škof T. skozi gospo Marijo: "Potem s pomočjo svoje gospodarske osnove - torej s pomočjo svojih nepremičnin. Nepremičnine so last tiste škofije, ki ji pripada ozemlje, na katerem nepremičnina stoji. "
Vskočita Borova Vrana in Orisovič: "Amen."
Škof T. skozi gospo Marijo: Malo bolj utrujeno nadaljuje... Vrana in Orisovič sta ga namreč rahlo spodkopala... In to z besedico... "Financira pa se tudi s pomočjo države zaradi svojega družbeno koristnega delovanja. "
Vskočita Borova Vrana in Orisovič: "Amen."
Škof T. skozi gospo Marijo se je nekaj premikal na mestu, na hitro stopicljal, kot da bi hotel izginiti, a mu prehod ni bil omogočen. Primoran je bil soočiti se. Borova Vrana je zavohala njegovo željo po hitrem odhodu, zato ga je hitro ogovorila, ga vprašala o še eni zadevi. O mestu največje spotike svetega.
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Škof naš ljubi... Sem brala, v Dnevniku, da Slovenska Cerkev postaja primerljiva s tujimi katoliškimi cerkvami še po enem dogajanju, ki pa ga ne moremo biti veseli in ga nikakor ne tolerirati, torej po pedofilskih škandalih. Sramota. Groza. Strah. In kakšen je vaš zagovor pri tej naj-nizkotnejši stvari? "Prhuta s krili vidno razjarjena Vrana. Ne more verjeti in ni ji jasno, kako lahko najsvetejši skrunejo najčistejši zaklad, naše otroke...
Škof T. skozi gospo Marijo: "Glejte, moramo biti toliko pošteni, da obtoženih ne obsojamo, dokler se jim krivda ne dokaže. Imam pa za pripomniti, da bi bila lahko reakcija javnosti, dokler osumljeni in obtoženi niso obsojeni, bolj umirjena".
Takšen diplomatski odgovor, oziroma bolj izmikanje človeškemu odgovoru, je Vrano močno razkurilo. Orisovič jo je hotel pomiriti z gestami, a ni bilo izvedljivo. Tema se je dotikala takšne nesnage, ob kateri Vrana ni mogla mirno poslušati in nič po-argumentirati:
Borova Vrana: "VRA VRA VRA A ste vsi cerkveni dostojanstveniki tudi izučeni lažnivci? A vas naučijo v šoli takšnega laganja in prikrivanja? Norost! Dokazano je, da so storilci, obtoženi storilci, z mednarodnimi tiralicami - v Vatikanu. Mednarodne tiralice, a ste slišali?" Prhuta s krili naproti njemu in si želi, da bi samo izginil, samo odšel in se nikdar več vrnil. Pokvarjenost jo boli. Izžiga ji peruti, centimeter za centimetrom... A se še vedno uspe toliko zadržati, da ga izzove: "Vaš komentar, prosim."
Škof T. skozi gospo Marijo: "Toda če nekdo pobegne, ne more biti za to odgovoren škof."
Borova Vrana: "VRA VRA VRA Ne, ne more biti odgovoren škof. On jih samo lahko skrije in s tem doseže, da nikoli ne odgovarjajo pred zakonom. Pred še enimi listinami, ki omogočajo demokracijo. Pravico za vsakega zemljana... VRA VRA VRA Cerkev in pedofilija - največja sramota, s katero se nimate jajc soočiti. In seveda s tako nesnago zaključiti."
Zdaj, že vidno izmozganemu Škofu T., se je uresničila želja. Pojavil se je dim, beli dim, škofovski dim, tako gost, da se Vrana in Orisovič sploh nista videla in lahko je izginil. Gospa Marija je glasno zakašljala, izpljunila gost rjav pljunek na tla in vidno izčrpana sedla na klopco.
Gospa Marija: "Tako. Odvrtelo se je. Ufff... Mi prinesete, gospod Orisovič, prosim, kozarec vode?"
In Orisovič je hitro vstal ter se zagnal naproti kuhinji. Marija je potrebovala počitek. Posedla sta jo v posteljo, ter se poslovila.
Se nadaljuje...
