Vrata odprl Pomladni sejem

V četrtek, 4. aprila, so na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprli Pomladni sejem, ki združuje sejem gradbeništva MEGRA, ki ima več kot tridesetletno tradicijo, s sejmom energetike ENGRA, sejmom komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter s Pomursko obrtno-podjetniškim sejmom POS.

Po uvodnem nastopu Natalije Hočevar, 1. Miss Panonike Harmonike, je prisotne nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Poudaril je, da je edino primerno vodilo graditeljstva prihodnosti trajnostna gradnja, s katero bomo ohranili čim več naravnega okolja, porabili čim manj energije in z gradnjami reševali probleme ne pa ustvarjali novih. Dejal je, da je letošnji sejem vsekakor odraz trenutnega stanja. Na njem se predstavlja 190 razstavljavcev na 10.000 m² razstavnih površin, so pa to zagotovi tisti razstavljavci, ki si v teh razmerah upajo in ki zmorejo predstavitev na sejmu. To so tudi tisti, ki verjamejo v to dejavnost in slovensko gospodarstvo. Povedal je, da sejem MEGRA letos zaznamuje ponudba za trajnostno graditeljstvo, sanacijo stavb in rabo naravnih materialov. Sejem energetike ENGRA ponuja najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije. Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA glavno pozornost namenja varovanju okolja in skrbi za komunalno infrastrukturo. Pomursko obrtno podjetniški sejem POS pa pomurske obrtnike in podjetnike združuje v skupno ponudbo za investitorje in lastnike objektov v obmejni regiji. Obrtniška ulica s prikazi dela storitev in izdelkov Pomurskih obrtnikov je novost letošnjega sejma in dodana vrednost, saj se obiskovalci sejma lahko seznanijo s perspektivnimi poklici in na kakšen način jih pridobiti. Posebna vrednost tega sejma so kvalitetna svetovanja, posvetovanja in okrogle mize, na katerih bo v ospredju stanje v gradbeništvu in iskanje rešitev za ponovni zagon.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravi letošnjih strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, se je Janez Erjavec iskreno zahvalil. Še posebej institucijam kot so Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Inženirska zbornica, gradbeni inštitut ZRMK za izvedbo projekta znak kakovosti v graditeljstvu, Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Pomurski obrtno podjetniški zbornici, Pomurski gospodarski zbornici. Zahvalil se je tudi vsem razstavljavcem, ki so kljub krizi našli pogum in motiv, da se predstavijo na edinem sejmu gradbeništva v tem delu Evrope ter vsem zaželel, da jim Pomladni sejem prinese novo rast in uspeh.

V nadaljevanju je Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona v svojem nagovoru opozoril na tesno povezanost sejma in okolja, v katerem se ta odvija.

Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da bi težko kaj vsebinskega dodal k negativnim statistikam panoge gradbeništva v Sloveniji. Povedal je, da letos stopamo že v peto zaporedno leto, ko beležimo upad poslovanja v panogi, ki je doslej v povprečju znašal kar -20 % in tudi januarja letos začenjamo z –22 %. Decembra 2012 pa je padel tudi nov rekord v zmanjšanju števila zaposlenih v panogi, ki je doseglo kar 8 % vseh zaposlenih v panogi ali 4593. Opozoril je na dejstvo, da je slovenski gradbeni trg za gradbince izjemno tvegan in da k temu prispevajo tudi javni naročniki, ki podpišejo pogodbe po nenormalno nizki ceni, iz katere je jasno, da ne morejo biti poplačani dobavitelji in delavci. Priznal pa je, da tudi gradbeniki nosijo del krivde za nastalo situacijo, s čemer je mislil predvsem na tajkunske zgodbe v gradbeništvu, na nekorektnost in nespoštovanje stanovskih kolegov ter namerno neplačevanje opravljenih storitev podizvajalcem. Zaključil pa je optimistično. Poudaril je, da se v gradbeništvu za razliko od mnogih gospodarskih panog v Sloveniji, ni potrebno bati za svoj obstoj. Razstavljavci na sejmu v Gornji Radgoni so zagotovo taki optimisti. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Verjamemo, da bo tudi država ugotovila, da je slovensko gradbeništvo sinonim za zagon domačega trga in bo realizirala strateške investicije v energetiki na Muri, Savi in še kje, severne krake avtoceste, drugi železniški tir, nenazadnje pa z normalizacijo gospodarskih gibanj investicijska vlaganja realnega sektorja in privatne investicije. Takoj pa je potrebno odpraviti kreditni krč in spremeniti odnos poslovnih bank do nas gradbincev, saj nas trenutno obravnavajo kot manjvredne komitente.«

Slavnostni govornik in otvoritelj letošnjega sejma je bil mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Dejal je, da se negativni gospodarski trendi v Sloveniji nadaljujejo, razmere v gospodarstvu pa zelo zaostrujejo: »Dejstvo je, da Slovenija za posel ni obljubljena dežela. Poslovanje je nepredvidljivo. Ne le, da nas zaznamujejo rigiden trg dela, preštevilne administrativne ovire, nepredvidljiva povečanja trošarin, taks, prispevkov in drugih obremenitev poslovanja. Slovenska država je že štiri leta premalo učinkovita.« Opozoril je, da so hitre in korenite spremembe nujne. Po njegovih besedah potrebujemo predvsem več zaupanja v samo gospodarstvo, v našo državo in lastne sposobnosti: »Še vedno imamo dinamično in uspešno izvozno gospodarstvo, ki na prebivalca izvozi dvakrat toliko kot to uspe angleškemu ali italijanskemu gospodarstvu.« Vendar pa bi morala biti vlada odločnejša pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja in ključ je v novih investicijskih projektih: »Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da bi že letos lahko začeli z investicijami v različno infrastrukturo v višini preko 1,5 milijarde evrov - predvsem na področju energetike, učinkovite rabe energije, linijske infrastrukture in varstva okolja. Financirali bi jih lahko s sredstvi EU ter sofinanciranjem Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter privatnih vlagateljev.« Poudaril je, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo ambicioznejšo in načrtnejšo podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in čim hitrejšo sanacijo bančnega sistema, ponovno pa je treba vzpostaviti tudi pravno državo. Nagovor je končal z mislijo: »Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti pomeni zato dobro priložnost, da se predstavijo uspešna podjetja iz teh panog s svojimi proizvodi in storitvami. Takšnih je v Sloveniji kljub krizi še veliko in so perspektivna tudi za prihodnji razvoj.«

Uradnemu odprtju sejma je sledila podelitev priznanj Znak kakovosti v graditeljstvu. Podelil jih je mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ob prisotnosti člana uprave Gradbenega inštituta ZRMK, dr. Bojana Časa ter predsednika uprave Pomurskega sejma, g. Janeza Erjavca.

Dobitniki priznanja Znaka kakovosti v graditeljstvu so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji in s tem pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu.

Priznanje za montažo stavbnega pohištva je prejela: »Montaža zunanjega stavbnega pohištva pri novogradnjah«, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je prevzel vodja službe za kontroling in razvoj Tomaž Požin.

Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine je prejela »Izvedba sanacije vlage na stavbah kulturne dediščine in stavbah s sestavinami kulturne dediščine«, podjetja GRAS iz Ljubljane. Priznanje je prevzel vodja operativne skupine Martin Hauschn.

Priznanje za razvojno tehnološki dosežek je prejel »MIKrovent«, inovativna rešitev v segmentu toplotnega izmenjevalnika, ki se lahko vgradi v razširjene okenske okvirje, roletne omarice ali samostojno na steno, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je za podjetje MIK prevzel generalni direktor Franci Pliberšek.