Moj ginekolog 2009 je postal Nenad Šepić

Moj ginekolog 2009 je postal Nenad Šepić

Prlekija-on.net, petek, 3. april 2009 ob 11:48
Moj ginekolog 2009 je postal Nenad Šepić

Moj ginekolog 2009 je postal Nenad Šepić

Trinajsto leto zapored se je včeraj uspešno zaključila akcija Moj zdravnik, ki jo organizira revija Viva. Letos je največje število glasov in tako naziv Moja zdravnica 2009 prejela Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, Moja družinska zdravnica 2009 je postala Ana Slapšak Gorinšek, spec. splošne medicine, Moj pediater 2009 je postal Dušan Kolarič, dr. med., spec. pediatrije, ki dela v Zdravstvenem domu Ormož, Moj ginekolog 2009 pa je postal Nenad Šepić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki svoje delo opravlja v Ljutomeru.


Z akcijo Moj zdravnik želi Viva dati vsakemu posamezniku možnost, da se zahvali svojemu družinskemu zdravniku/zdravnici, ginekologu/ginekologinji ali pediatru/pediatrinji ter opozoriti na predanost izbranih zdravnikov pri njihovem delu in vsakdanjih stikih z bolniki.

Letošnja že trinajsta akcija Moj zdravnik je, tako kot vsako leto, trajala zadnje tri zimske mesece, od 3. januarja do 13. marca. Glasove za izbrane zdravnike so sodelujoči pošiljali preko interneta, z letaki in s kuponi, s klici v posebne oddaje na radijskih postajah in na brezplačno telefonsko številko, pošiljali pa so tudi SMS sporočila. Glasovalci so izbranim zdravnikom poklonili priznanje za svoje dobro, pogosto naporno delo in odnos, ki jih imajo do svojih pacientov.

Priznanje vsem zdravnikom so včeraj izročili na slavnostni podelitvi na Ljubljanskem gradu v družbi predstavnikov zdravstvene stroke in tistih, ki pomembno prispevajo k visoki ravni in ugledu slovenskega zdravstva. Slavnostni govorec letošnje prireditve je bil minister za zdravje Borut Miklavčič, prireditev je povezovala igralka Maja Martina Merljak, nastopila je pevka Kristina Oberžan, za živahnost pa je poskrbel Magnifico s kitaristi.

Znanje, pogum in dobra presoja

Nenad Šepić se je rodil v Kostanjici na Hrvaškem. Že kot otrok si je želel študirati medicino. Njegova teta je prva opazila njegov dar za zdravniški poklic in ga prepričala, naj se raje odloči za to pot. Študij medicine je opravil v Zagrebu, leta 1982 pa se je preselil v Prlekijo. Specializacijo je končal leta 1990 v Ljubljani, od leta 1997 pa v Ljutomeru dela kot zasebnik koncesionar. V svoji ambulanti skrbi za pet tisoč pacientk. Meni, da je delo na podeželju še posebno odgovorno ter da zanj potrebuje ogromno znanja, poguma in dobre presoje. Pravi tudi, da je moških ginekologov vse manj, da izgubljajo bitko s kolegicami, zaradi česar morajo v svoje delo vložiti več truda. Posvetiti se komunikaciji s pacientkami, saj le tako lahko razblinijo predsodke in si pridobijo njihovo zaupanje. Največ prostega časa preživi s soprogo, ki je tudi zdravnica, anesteziologinja, zato sta si lahko v veliko podporo. Po vseh teh letih še vedno dela z ljubeznijo. Če bi še enkrat izbiral, bi znova izbral medicino.
Sicer pa dobro skrbi za svoje zdravje, saj rad igra nogomet, redno hodi v fitnes in se zdravo prehranjuje. Ob podelitvi priznanja je povedal: "Priznanje je zame potrdilo, znamenje zaupanja in izziv za delo v prihodnje. Doživljam ga kot priznanje vsej ekipi, zato bi se svojima medicinskima sestrama Zdenki Štrakl in Nadi Prelog rad zahvalil za dolgoletno sodelovanje."

Rešitve iščemo skupaj

Dušan Kolarič, rojen na Ptuju, si je že v otroških letih želel postati zdravnik, med študijem pa je opazil, da mu je še posebno blizu pediatrija. Osemindvajset let in pol je delal na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, kjer je bil tudi predstojnik oddelka, nato pa je sprejel nov izziv. Zdaj že štirinajst let dela v Zdravstvenem domu Ormož. Delo ga zelo veseli, njegov največji čar pa vidi v tem, da po tem, ko novorojenček prvič pride v njegovo ordinacijo, postopoma gradita odnos. Pravi, da je težje kot z otrokom doseči pristen stik s starši. Pomembno je, da skupaj s starši odkrije rešitev za otrokovo bolezen. Pri njegovem delu pa sta najpomembnejša diagnostika in sodelovanje z drugim zdravniškim osebjem. "Zlepa ne napišem terapije, dokler nisem povsem prepričan v njeno ustreznost. Od tega načina dela, ki je zelo vezan na službe, ki delujejo zunaj zdravstvenega doma, ne odstopam. Srečo imam, da sem bil predstojnik oddelka, zato sem v dobrih stikih s subspecialistično dejavnostjo po Sloveniji, tako da mi za svoje paciente ni težko urediti dodatnih preiskav. Menim, da bi delo povsod moralo potekati tako." Pacientov ima veliko, 1.800, kar je za pediatra na primarni ravni preveč. Sicer pa pravi, da je to priznanje v resnici priznanje celotni ekipi. Razveselilo je tako njega kot njegovi medicinski sestri. Kadar potrebuje počitek, se najraje odpravi v gore. Dopust vsako leto preživi na Gorenjskem, kjer se najlažje sprosti in pozabi na skrbi, če je le možno, pa odpotuje tudi v tuje kraje.

vir: www.viva.si, www.lokalno.si
{mos_sb_discuss:7}