Orinoko - reka v Južni Venezueli

Orinoko je tretja največja reka na svetu, ki deli Venezuelo na dva dela: naseljeni sever in neobljudeni jug, kjer živijo Indijanci amazonskega deževnega gozda. Od izvira, ki je 70 metrov pod vrhom 1.047 metrov visoke gore Delgado Chalbaud ob južni meji Venezuele z Brazilijo, do izliva v Atlantski ocean, meri 2.140 kilometrov. Ploven je v dolžini 1.670 kilometrov in izliva svoje vode v 30.000 km2 veliki delti z okrog 300 rokavi.

Ime Orinoko v jeziku Indijancev Warao izvira iz besed wiri (kjer veslamo) in noko (kraj) kar označuje plovno reko. Reko obdajata bogati favna in flora, ki je neizčrpen vir lesa in pridelkov, sadja in zelenjave, npr. kasave, osnovne hrane staroselcev, ki živijo ob bregovih reke. Vzporedno pa zaradi pridobivanja železa, boksita, zlata, diamantov in v zadnjih desetletjih tudi nafte tukaj nastajajo hitro razvijajoča se mesta.

Naravno okolje amazonskega območja že stoletja navdušuje evropske raziskovalce z mogočnimi mizastimi gorami, imenovanimi tepuyes, z ravninami in z deževnim gozdom, zaradi katerih je Venezuela domovanje številnih naravnih čudes.

Amazonija (Estado Amazonas), ena od dvajsetih zveznih držav Venezuele, je 9-krat večja od Slovenije in je redko poseljena. Ravno to je območje, kjer so si indijanska ljudstva ustvarila domove v sožitju s prečudovitim naravnim okoljem, enim najbolj ohranjenih na svetu, ki ga varujejo zakoni, ki prepovedujejo sečnjo dreves, širjenje žagarske industrije in rudarjenja ter urejajo turistično dejavnost. Ceste so le na severu države in prav to je najboljša zaščita za njihovo ohranjanje. 

Venezuelsko staroselsko prebivalstvo
Venezuelsko staroselsko prebivalstvo, ki živi v porečju Orinoka, je eno najmanjših v Latinski Ameriki. Sestavljajo ga majhne etnične skupine, vsaka s svojim jezikom in družbenim sistemom. Čeprav so se danes številna ljudstva že prilagodila novi družbi in opustila številne sestavine svoje kulture, so druga ohranila svojo identiteto in razvila nove oblike. Amazonski Indijanci so vedno živeli daleč od gosto naseljenih središč ter se preživljali z lovom, ribolovom in obdelavo zemlje.

Indijanci amazonskega deževnega gozda
V Slovenskem etnografskem muzeju so aprila lansko leto odprli razstavo ORINOCO, Indijanci amazonskega deževnega gozda, ki pripoveduje o sonaravnem življenju dvanajstih etničnih skupin, ki že stoletja živijo ob reki Orinoko v južni Venezueli.

Razstava je postavljena v slikovni in zvočni ambient deževnega gozda in zajema zelo širok razpon predmetov, od obrednih – maske, okraski iz perja, šamanski pripomočki, posvečene palice in orožje - do pestrega izbora nakita kot so zapestnice, ogrlice in uhani. Prav tako predstavlja bogat izbor pip, piščali, ropotulj in drugih glasbil ter predmetov iz vsakdanjega življenja kot so čolni, vesla, lonci in tkanine ter edinstvene in umetelno pletene košare.

Zbirka ORINOCO je največja in najlepša zbirka etnografskih predmetov iz Venezuele in je v lasti Fundacije Cisneros. Celotna zbirka šteje okrog 2.000 predmetov. Na omenjeni razstavi jih je na ogled okrog 700. Zbirka je novembra leta 2000 prejela tudi nagrado Zlati lev svetega Marka, eno najbolj prestižnih nagrad na področju kulture v Evropi.

Potepanje po Venezueli in obisk Warao Indijancev
V spodnji galeriji so vam na ogled fotografije iz potepanja po Venezueli v osrčje porečja reke Orinoco, kamor smo se odpravili s čolnom in spoznali zanimivo bogastvo narave (označeno na zemljevidu), predvsem pa kulturo bivanja in običaje Warao Indijancev, ki živijo v hišah na kolih. Bilo je resnično avtentično rečno potovanje, na katerem smo videli različne tropske živali, mangrove, obiskali vasice Warao Indijancev ter spoznali njihov način življenja in preživetja v džungli.

Resnično izjemno doživetje!