Tolminska korita - ena najlepših znamenitosti na Tolminskem

Tolminska korita, korita Tolminke in Zadlaščice, so ena najlepših znamenitosti na Tolminskem. Približno 200 metrov dolgo in več kot 60 metrov globoko sotesko Tolminke je izdolbla modro-zelena reka in v njej izoblikovala ozke prehode, korita, kjer voda med stenami ponekod teče le nekaj metrov narazen.

Turistično društvo Tolmin je pred 50 leti izklesalo poti do korit, danes pa za urejenost in opremljenost poti skrbi LTO Sotočje. Ko se napotimo v Tolminska korita, hkrati vstopimo v Triglavski narodni park, ki je na sotočju Tolminke in Zadlaščice na nadmorski višini 180 metrov najnižja in skoraj najjužnejša točka parka.

Na poti skozi korita v nadaljevanju spoznamo njihovo izjemno prvinsko in divjinsko podobo, se ustavimo ob termalnem izviru, s pomočjo pojasnjevalnih tabel izvemo marsikaj o rastlinstvu v Tolminskih koritih in spoznamo soško postrv. V soteski Zadlaščice je v predelu Skakalce, kjer se voda živahno pretaka iz enega v drugi tolmun, zagozdena trikotna skala, ki je zaradi oblike dobila ime Medvedova glava. Med drugim pa med potjo pokukamo še do vhoda v Zadlaško oz. Dantejevo jamo, ogled katere je možen le v spremstvu jamarskega vodnika. Navdihujoč pa je pogled s Hudičevega mosta, zgrajenem pred dobrimi stotimi leti, 60 metrov globoko v korita Tolminke je nepozaben in med drugim navdihuje, naj spet pridemo v to božansko divjino.

Termalni izvir
Temperatura Tolminke je od 5 do 9 °C, v jami pod Hudičevim mostom pa je termalni izvir s povprečno temperaturo med 18,8 in 20,8 °C. Gre za pojav, ko površinska voda pronica v globino, se tam zaradi geotermične energije segreje in se po razpokah ali zdrobljenih conah ob prelomih dviga nazaj na površje.

Rastlinstvo v Tolminskih koritih
V koritih je značilen preplet alpskega in submediteranskega rastlinstva in rastja. Najdemo tudi tri slovenske endemite, ozkolistno preobjedo, soško smiljko in skalno jelenko. Prepadni robovi so porasli z grmiščem, seveda pa so zanimive tudi obsežne blazine mahov, ki poraščajo vlažne skale tik nad koriti.

Soška postrv v Zadlaščici
Zadlaščica je rezervat soške postrvi in njena posebnost je velik marmorni vzorec, odsotnost rdečih pik pri odraslih ribah in poseben, arhaičen dedni zapis.

Medvedova glava in Skakalce
Medvedova glava je ime velike skale, poraščene z mahovi, ki se je zagozdila med stene kanjona Zadlaščice. V tem predelu voda Zadlaščice dobesedno skaklja iz tolmuna v tolmun in se v slikovitih slapičih preliva skozi sotesko, zato so domačini ta del korit poimenovali Skakalce.

Zadlaška (Dantejeva) jama
Zadlaška jama se imenuje po vasi Zadlaz in je ena od mnogih jam, po katerih so se odtekale vode soškega ledenika. Jama ima tri dvorane, je dolga 1140 m in globoka 41 m. Govori se, da je v začetku 14. stoletja patriarh Pagano della Torre v Tolminu gostil pesnika Danteja Alighierija. Dante bi naj obiskal jamo in v divjem okolju našel navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Tako je po pesniku jama dobila tudi svoje drugo ime. Leta 1922 so jo prvi raziskali in izrisali člani planinskega kluba Krpelj. V jami se nahajata dve vrsti jamskih hroščev ter netopir mali podkovnjak.

Hudičev most
Do vasi Zadlaz-Čadrg je vodila le ozka steza čez mostiček na dnu korit. Sprva je bil most lesen, kasneje, v času italijanske oblasti, pa so ga zamenjali z železno konstrukcijo. Od takrat je ostalo tudi današnje ime Hudičev most, ki je v Sloveniji precej pogost naziv za mostove, ki vodijo čez ozke in nevarne globeli. Naprej do vasi Čadrg je vodila le konjska steza. Zatem so leta 1907 domačini, skupaj z delavci Bohinjske železnice, zgradili Hudičev most in cesto do vasi Zadlaz-Čadrg.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij iz obiska Tolminskih korit.