Gran Paradiso - najvišji vrh Grajiških Alp

Narodni park Gran Paradiso je prvi narodni park v Italiji. Zajema obširno območje visokogorja, od 800 metrov nadmorske višine do 4.061 metrov visokega vrha Gran Paradiso. Gozdovi macesna in jelke, široki alpski travniki, skale in ledeniki predstavljajo idealno okolje za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst, kakor tudi za doživetja v tem čudovitem visokogorskem svetu.

Zgodovina parka je zelo povezana z zaščito divjih koz. Kralj Vittorio Emanuele II je namreč že leta 1856 razglasil Kraljev lovski rezervat, del sedanjega ozemlja parka, in s tem preprečil izumiranje divje koze. Leta 1920 je kralj Vittorio Emanuele III predal italijanski vladi 2100 hektarjev tega lovskega rezervata z namenom, da se ustanovi narodni park. Dve leti pozneje, 3. decembra, je bil ustanovljen prvi italijanski narodni park, Narodni park Gran Paradiso. Za zavarovano območje je do leta 1934 skrbel odbor s samostojno upravo, zatem pa Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vse do konca druge svetovne vojne, v kateri je bil park tudi uničen. Leta 1991 je bil v Italiji razglašen zakon o parkih, ki je uredil področja upravljanja zaščitenih območij, vključno z narodnim parkom Gran Paradiso.

Območje parka, med Piemontom in dolino Aoste, se razprostira na približno 70.000 hektarjih v glavnem v alpskem okolju. Gorska veriga je bila v preteklosti izklesana in oblikovana z velikimi ledeniki, ki so zaslužni za izgled sedanjih dolin. V spodnjem delu dolin so gozdovi macesna, pomešani z jelkami. Višje, ko se vzpenjamo, drevesa nadomestijo široki planinski pašniki, ki so pomladi bogati s planinskim cvetjem. Še višje se nam razkrije značilna skalna in ledeniška pokrajina vse do najvišjega vrha v pogorju, Gran Paradisa, ki doseže 4.061 metrov. Vrh je bil prvič osvojen 4. septembra 1860. Osvojili so ga JJ Cowell, W. Dundas, J. Payot in J. Tairraz.

Kulturna dediščina
Pokrajina, z značilnimi vasmi skriva bogato dediščino pastirjev, ki so v tem goratem svetu živeli samozadostno že stoletja. Na območju Piemont regije, so hiše v celoti zgrajene iz kamna, medtem ko so na območju doline Aoste zgrajene tako iz kamna kot iz lesa. Najpogostejši model (z določenimi modifikacijami med posameznimi dolinami) izgradnje hiš je kombinacija kamna in lesa, kjer se hlev nahaja v pritličju, bivalni prostor pa v prvem nadstropju. V drugem nadstropju so hranili seno, z namenom ohranjanja toplote v hiši.

Eden izmed ciljev narodnega parka je tudi poudariti pomen kulturne dediščine tega območja in spodbujati trajnostni gospodarski razvoj.

Vino v dolini Aoste
Blanc de Morgex et de La Salle je italijansko vinorodno območje v dolini Aoste. Terasasti vinogradi s samo 15 ha se nahajajo na nadmorski višini med 1.000 do 1.300 m. Vinogradi ležijo v občinah Morgex in La Salle le nekaj km oddaljeni od Mont Blanca in štejejo za najvišje ležeče vinograde v Evropi. 30. julija 1985 je bila pridobljena kontrolirana označba porekla (DOC). Letno proizvedejo okrog 140.000 steklenic belega vina. Proizvajajo pa tako mirna kot peneča vina.