Otroci in vojna
- Mama, zakaj streljajo?
- Zaspi, ljubček …
- Zebe me, strah me je, ne morem spati …
Pokrije ga z odejo, ga poboža po laseh in mu zapoje uspavanko … Medtem pa si briše solze …
(Prizor iz ukrajinskega zaklonišča za bombe)
Slišala sem izjavo ruske ženske z otroki v Moskvi, ki se ji je nekam mudilo. Vprašali so jo, kaj misli o Putinu in o vojni in je rekla, da Putin napada samo vojaška oporišča in že ve, kaj dela.
A res? Kaj pa otroške vrtce in stanovanjske bloke? In otroško bolnico? A ni videla teh slik in posnetkov? Ali je to bila samo tehnična napaka? Včasih balistične rakete pač malo zgrešijo ... A niso tako naravnane, da zadenejo objekt do milimetra natančno?
Logično, v Moskvi tega ne pokažejo. Govori se samo o tem, kako jim dobro gre, kako hitro prodirajo v osrčje Ukrajine in da nimajo žrtev. Ko pa nekateri vidijo posnetke obstreljenega vrtca ali stanovanjskega bloka, pravijo, da je to »fake«, da so to Ukrajinci sami zrežirali ali so se zmotili in je njihova raketa zadela vrtec, da so sami krivi, ker so svoje vojaške baze postavili v bližini stanovanjskih naselij. Putin itak ima vse pod kontrolo in že ve, kaj dela.
Moj bratranec živi v Stahanovu, mestu, ki je dobilo ime po znanemu rudarju Alekseju Stahanovu. Ta rudar je zaslovel po tem, da je v enem dnevu naredil enajst norm. Mesto Stahanov se nahaja na Vzhodu Ukrajine in tam so se vojaški spopadi med dvema državama začeli že leta 2014. Njegovi hčerki sta odšli iz te regije in si poiskali srečo, ena v Moskvi, druga v Kijevu. Ta, ki že nekaj let živi v Kijevu, je 15. februarja rodila sina Dimitrija in je prišla z njim 24. februarja domov iz porodnišnice ... Ravno na dan, ko se je začela vojna. Na srečo so hitro reagirali in z najnujnejšimi stvarmi odšli k moževim sorodnikom v predmestje Vinnice. Sedaj se tam skrivajo pred bombnimi napadi v pod zemljo skopanem zaklonišču. A si to sploh predstavljate? Da ste celo noč pod zemljo z desetdnevnim otročičkom?
Ukrajina pa se ne misli predati. Župan mesta Kijev, nekdanji svetovni boksarski prvak, Vitalij Kličko, je pripravljen poprijeti za orožje. Je rekel, da bo naredil vse za obrambo Kijeva in Ukrajine. Pravi, da ga kljub izrednim razmeram ni strah, saj je borec, ga pa skrbi za tri milijone prebivalcev Kijeva, ki so, kot poudarja, njegova odgovornost. Ukrajinska vojska je presenetila Putina s svojim odporom in samo požrtvovalnostjo. Njegov hiter načrt se je izjalovil.
Ukrajinski otroci so se obrnili na Putina in ga prosili, da naj umakne svoje vojake in konča to vojno. Na socialnih omrežjih obstaja ogromno posnetkov, ki prikazujejo otroke: enega recimo z rusko zastavo, drugega z ukrajinsko, kako se objemajo in si na druge načine izkazujejo naklonjenost.
Razmišljala sem, kako se bodo čez nekaj let počutili ruski otroci, ko jih bodo imeli za morilce. Niso nič krivi, ampak tega zgodovinskega madeža se ne bodo znebili. Ko bodo nekam potovali ali šli študirat v druge države, se jih bodo ljudje izogibali, kot bi bili kužni.
Danes sem svoje otroke peljala na bowling. To sem jim obljubila že mesec dni nazaj in se mi je zdelo krivično do njih, da bi to prestavila. Samo otroci so. Imajo počitnice. Čeprav sem se počutila malo krivo glede na to, kaj se dogaja v moji matični državi. Mislila sem: moji otroci sedaj mečejo kroglo na bowlingu, ukrajinske otroke pa skrbi, ali bodo preživeli noč in ali bodo pravočasno prišli do zaklonišča …
Če jim uspe, v zaklonišča vzamejo s seboj svojo najljubšo igračko in hišnega ljubljenčka, psa ali mačko.
Ukrajinski otroci ne razumejo, zakaj je njihov svet postal tako čuden. Zakaj morajo spati v kleteh ali v zakloniščih? Zakaj skupaj s starši morejo zapustiti svoje domove in se odpraviti v neznano? Zakaj se naenkrat ne morejo igrati in se veseliti novemu dnevu? Postalo jih je grozno strah, ta strah jih bo spremljal še mnogo, mnogo let.
Med umorjenimi civilisti so tudi trije otroci. Jih bo še več???
Blog je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva.
