Ukrajinci se ne predajo
Ukrajinci so bili prve dneve vojne tako prestrašeni, da se jim je strah zasidral v kosti…Kako bi se počutili vi, če bi vas napadla država, ki se lahko pohvali z eno največjih vojsk na svetu?.. Prvoten šok je bil mimo, morali so se sprijazniti z nastalo situacijo in se na njo navaditi. Po dveh dnevih so se spremenili. Spremenilo se je njihovo mišljenje in njihov pogled na svet. Še vedno jih je strah, ampak ta strah že obvladujejo in niso več tako panični. Zavedajo se, da jim pomaga cel svet, da jih podpira cel svet in so se začeli boriti kot levi. Nihče ni pričakoval od države s tako majhno vojsko takšnega odpora. Sedaj po nekaj zmagah občutijo evforijo in so pripravljeni storiti vse, da bi ubranili svojo domovino. Prostovoljci se pridružujejo vojski, na roki imajo rumene trakove, da jih lahko identificirajo. Nekateri Ukrajinci kar prihajajo iz drugih držav, da bi branili svojo domovino. Med oboroženimi vojaki je ogromno mladih in ne več tako mladih žensk. V večjih mestih potekajo akcije in civilisti izdelujejo molotovke ali koktajl Molotova. Koktajl Molotova je preprosto zažigalno orožje, ki je v množično rabo stopilo v 30. in 40. letih 20. stoletja. Orožju so dali ime Finci med zimsko vojno, v kateri so ga uspešno množično uporabljali v boju proti sovjetskim tankom.
Izdelava je preprosta: v steklenico se nalije bencin in se jo zalepi s kosom lahko vnetljive tkanine. Trak tkanine mora biti večji od desetih centimetrov. Oseba prižge tkanino in zaluča steklenico proti cilju, kjer se razbije in hkrati pa goreča tkanina vname gorivo. Včasih v steklenice dodajo stiropor, da bi dosegli še večji učinek.
Sedaj Ukrajinci v glavnem mestu Kijevu postavljajo barikade in izdelujejo molotovke. Med njimi so tudi moji najbližji sorodniki. Sestra s hčerko sta mislili 27.2. odpotovati proti meji z Madžarsko, ampak so včeraj objavili strogo policijsko uro, ki prepoveduje vsem prebivalcem Kijeva zapustiti svoje domove od sobote do ponedeljka zjutraj. Upam, da jima bo uspelo priti do železniške postaje, od tam pa na evakuacijski vlak. Do železniške postaje imajo kar 10 -15 kilometrov in do tja se morajo peljati s taksijem, ker avtobusni promet zaustavljen ali iti peš.
Drugo največje ukrajinsko mesto Harkiv so spet zasedli Ukrajinci. V tem mestu sem bila samo pol leta nazaj in kar ne morem verjeti, da sedaj tam poteka vojna.
Vojna pa kar traja...Že peti dan potekajo boji. Rusi so za svojo zmago pripravljeni narediti tudi najbolj nizkotna dejanja. V Buči, malem mestecu pri Kijevu, so odklopili elektriko. Ruski diverzanti pod krinko pozivajo ukrajinske žene in otroke na avtobus zaradi evakuacije. Potem jih uporabljajo za živi ščit, kot talce. Ukrajinska radio in televizija priporočata, da naj ženske vprašajo, kam jih bodo peljali in zahtevajo dokumente. Naj jim ne nasedejo, pravi.
Ruski vojaki za živi ščit uporabljajo tudi porodnišnice in bolnice. Otroške bolnice pa so se preselile pod zemljo, ker edino tam se počutijo varno.
Rusija pa je komaj na četrti dan vojne priznala, da imajo žrtve. Po ukrajinskih podatkih jih naj bi bilo že štiri tisoč ali več, čeprav tega ruska vojska še ni potrdila. Trupla ležijo vsepovsod in Rusi jih nočejo odpeljati. Zato jih Ukrajince nalagajo na tovornjake in peljejo neznano kam. To sem izvedela iz telefonskega pogovora. Med drugim tudi to, da ukrajinska vojska ima že ruske ujetnike in ranjence, ki jih zdravijo v bolnišnicah. Ujetniki so v večini mladi fantje, ki niso stari niti dvajset let in sploh niso vedeli, da bodo morali ubijati.
Po spletu kroži posnetek iz gruzijske ladje, ko so jih poklicali Rusi in so rekli, da njihovi ladji primanjkuje goriva ter jih prosili za pomoč. Gruzija, ki jo je Rusija napadla leta 2008 in nastavila tam svojega pro ruskega predsednika, še zdaj ne more pozabiti tega in jim oprostiti. Pomočnik kapetana ladje jim je rekel kletvico, ki je postala v zadnjih časih tako popularna, ker jo je izreklo trinajst vojakov na Kačjem otoku, ker se niso hoteli predati Rusom. Ruska vojaška ladja, ki se je približala otoku, je vojake posvarila, naj se predajo, drugače jih bodo napadli. Odzvali so se z kletvico: Pošlji na huj! V slovenščini to pomeni j….se! Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kasneje potrdil, da je Ukrajina izgubila Kačji otok, padle vojake pa označil za heroje. A očitno še obstaja upanje, da je kateri od vojakov mogoče preživel…
Enako kletvico je pomočnik poveljnika gruzijske ladje izrekel kapetanu ruske vojaške ladje, ki je plula proti meje z Ukrajino. Ko so ga zaskrbljeno vprašali, kaj naj naredijo, je rekel, da lahko veslajo…
Obstaja še posnetek vaščanov, ki so se postavili na cesto in niso spustili tankov v svojo vas. Brez orožja. Samo z besedami. Tanki so se obrnili.
Umrlo je že 16 otrok, petinštirideset jih je ranjenih.
V Kijevu se je končala stroga policijska ura in so moji bližnji lahko odšli v trgovino in lekarno po najnujnejše stvari. Moja sestra je s hčerko šla peš deset kilometrov do železniške postaje. Celo pot sta slišali streljanje in eksplozije. Sedaj čakata na evakuacijski vlak…
Blog je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva.
