Ob poletnem tabornem ognju

Stanovalka DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, ki se običajno loti pisanja verzov, Brigita, je na začetku petkovega predprazničnega večera, 14. avgusta, prebrala svojo pesem, ki ji je dala naslov »Ob tabornem ognju«. Prva kitica pesmi se glasi: »Poletje je vpolni moči, / vročinski val hudo grozi, / a mi smo se kljub temu zbrali, /živ taborni ogenj nas gosti...« Takoj za tem pa je pod vodstvom diplomirane medicinske sestre Suzane zapela domska pevska skupina stanovalk in stanovalcev »Večerna zarja«. Bil je to venček kar štirih ponarodelih pesmi, tedaj pa se jim je s harmoniko pridružil še Danilo in sledilo je še nekaj pesmi.

Dogajalo se je to po večerji, na trati, vzhodno od stavbe DOSOR-ja, kjer je bila pripravljena tudi pagoda za večerni kres ter pečenje koruze, klobas, jabolk in krompirja. Še pred prižigom je ob njem eden izmed DOSOR-jevih prostovoljcev predstavil tokratni letni čas in šege ter navade od davnine do danes v tem obdobju: »...Kres je v vsemindoevropskem prostoru najbolj magično obdobje v vsem letu. To je obdobje, ko svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja, sam praznik je nabit z magijo in čarovništvom. Ljudstvo je namreč že nekoč menilo, da more s čarnimi sredstvi soncu ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bilo ogenj, ki ga pa letos poleti pravzaprav ob vsej vročini nismo potrebovali. Tudi nocoj ga ne bi, a smo se odločili ponoviti lanskoletno uspešno pečenje koruze, klobas in kruha ob njem...« Temu je sledilo prižiganje ognja, kar je opravila medicinska sestra Klaudija, ki je skupaj z natakarico Andrejo kot odlična organizatorka pripravila predpraznični večerni dogodek. Slednja, Andreja, pa je med tem med udeleženke in udeležence večera že razdeljevala kuhano koruzo in pečene klobase, kar so vnaprej pripravili v domski kuhinji, a stanovalka Ema je po tradiciji kar na domski terasi sproti pekla vaflje.

Za dobro voljo in razpoloženje ter priložnostni ples sta poskrbela stanovalca Dolfek s harmoniko in Branko s piskanjem na trobilo iz buče. Ko sta imenovana »omagala«, je z igranjem na klaviature in petjem nadaljeval srednješolec Jan. Plesišče na terasi je bilo skoraj premajhno in plesalke ter plesalci so se »v kači« premaknili na trato ter zaplesali okrog tabornega ognja. Tam so si nekateri najbolj neučakani že pekli koruzo, ki so jo nataknili na dolge palice, nekateri pa tudi klobase in kruh. Še najbolj vnet za pečenje je bil stanovalec Smiljan, ki je v žar ognja zakotalil tudi krompir in jabolka, vse pa prej zavil v aluminijasto folijo. Ves čas pa je bilo poskrbljeno tudi za brezalkoholne napitke.

Tako ni pravzaprav nikomur bilo dolgčas, vsak je lahko našel nekaj primernega zase: poslušanje glasbe in petja, ogledovanje plesalk in plesalcev ter uživanje kuhane koruze, pečenih klobas, jabolk, krompirja in koruze. Seveda je lahko vsak tudi sam zapel, zaplesal ali ob ognju pekel, kar si je zaželel. In z vsem tem pravzaprav doprinesli sami k poletnemu kresovanju, kajti že nekoč so povsod po Evropi ljudje skakali čez ogenj ali skozi ogenj in verjeli, da višje ko bodo skočili, višji bo njihov pridelek. Tudi živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila in s prav takim namenom so sami plesali okrog ognja ljudje in nosili na glavah vence, spletene iz rož...