Popoldan kramljanja o misijonarstvu

Literarni krožek DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, je za stanovalke in stanovalce tega doma, kot tudi ostale obiskovalce, pripravil izredno zanimivo popoldansko kramljanje ob knjigi nekdanje misijonarke Marije Sreš iz Bratonec. Lani je izdala svojo že peto knjigo, ki nosi naslov »Pod krošnjo stare jablane«, Dosorjevcem pa je bila predstavljena na praznični dan, 27. aprila popoldne, v predprostoru domske knjižnice.

Spodaj podpisani ni uspel voditi pogovor s pisateljico, kajti Marija Sreš je svojo odsotnost opravičila zaradi bolezni. Je pa zato v uvodu bil predstavljen 15-minutni TV film o delovanju Sreševe v Indiji, kamor je kot misijonarka odšla leta 1971. Nato so bila na kratko predstavljena njena dosedanja knjižna dela, ki so izšla v slovenščini (1998,2006: »Tam, kjer kesude cveto«; 2004: »Ženska ženski« (Pogovori s Kavito); 2005: »Doma sem, kjer je moje srce« in 2008: »Najprej je bila ženska« - knjiga pravljic). Te štiri knjige so v glavnem »zajele« zgodbe o življenju vzhoda oziroma v 50-milijonskem Gudžeratu, eni od 26-ih držav Indije, kjer je Marija Sreš kot misijonarka delovala v dolini Sabarkanthi. V svoji peti knjigi (izšla lani pri založbi Iskanja v Ljubljani pod naslovom »Pod krošnjo stare jablane«) pa je objavljenih dvajset zgodb, od tega polovico z vzhoda, druga polovica pa z zahoda, tudi iz Slovenije. Podrobnejše je udeleženkam in udeležencem popoldanskega kulturnega druženja bilo predstavljenih pet zgodb iz te knjige, ki se dotikajo dela misijonarjev (Vrnitev domov; Misijonarski položaj; O materah in hčerah; Večji od našega srca in Hommage Sabarkanthi).

Amalija Prelog Kuzmič je iz angleščine prevedla knjigo Sreševe »Ženska ženski (Pogovori s Kavito)«, je pa kot osebna prijateljica misijonarke bila pri njej na obisku v Indiji leta 2004 ter skupaj z njo in njenimi staroselkami iz doline Sabarkanthi na kongresu žensk istega leta v Bombaju. Podrobno je na tokratnem srečanju obudila spomine na doživetja v Indiji, po druženju pa so si lahko vsi ogledali tudi ročne izdelke-vezenine indijskih staroselk ter fotografije indijskih mest in kulturnih spomenikov te daljne azijske države.

»Domski župnik« Mirko Rakovnik pa je ob spoznavanju misijonarstva obudil spomin na velike misijonarje iz zgodovine (redovnik in misijonar Tomaž Toletinski, redovnik in misijonar Frančišek Ksaverij, albanska redovnica-misijonarka Agnes Gonxa Bojaxhio oz. mati Tereza), ki še danes pri Indijcih uživajo izreden ugled, kot tudi misijonar, častitljivi Friderik Irenej Baraga med Indijanci v Severni Ameriki. Opomnil pa je tudi na precejšnje spremembe v cerkvi po II. vatikanskem koncilu, o čemer v svojih delih piše tudi misijonarka Marija Sreš.