Kultura in izobraževanje
Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ?
Ohranjanje medgeneracijskega prepevanja v DOSOR-ju
V
DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, deluje sedem skupin
starih ljudi za samopomoč, ki so jih raje poimenovali kot
prijateljske skupine. Med najstarejšimi je ob prijateljski skupini
»Zarja« in »Fortuna« še skupina »Večerna zarja«, ki pa je
nekaj posebnega, saj gre pravzaprav za medgeneracijski mešani pevski
zbor.
Njegova
»okostnica« so stanovalke in stanovalci DOSOR-ja, zboru pa se
občasno pridružijo še zaposleni, njihovi otroci in je to pravi
medgeneracijski zbor. S pevkami in pevci zaigrajo tudi glasbeniki: na
klavirju Melita
Divjak, s
harmoniko pa Jan
Divjak. Ob
gospodinji Mojci
Kumlanc vodi
zbor kot zborovodkinja dipl. medicinska sestra Suzana
Divjak. Zbor
nastopa na vseh večjih prireditvah v DOSOR-ju, kot tudi na
prireditvah Občine Radenci in drugje.
Pod naslovom »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ?« ter v okviru letošnje poletne »DOSOR-jeve vetrnice« je zbor pripravil popoldan ljudskih pesmi in sicer v sredo, 29. junija, ko je gospodinja Mojca Kumlanc prebrala: »Ljudske pesmi so nastale spontano, so ljudska umetnost, ki ohranja sestavine preteklosti in se tudi spreminja. Prenaša se s petjem po spominu, pa tudi kot ustno izročilo. Ljudske pesmi imajo določeno vlogo, so za razvedrilo, za posebne priložnosti in kot sestavni del različnih šeg. Ljudska pesem je spomin na preteklost, zato naj bo dragocena zapuščina našim zanamcem.«
Prvi del nastopa je zajel pesmi: »Kje so moje rožice«, »Škrjanček poje, žvrgoli«, »Dekle je na pragu stala«, »Sinoči sem na vasi bil« in »Dekle je po vodo šla«. Pred drugim delom nastopa je pesem Toneta Pavčka »O prijateljstvu« recitirala stanovalka Brigita Živec in sledilo je petje: »Fantje po polj gredo«, »Na planincah luštno biti«, »Gor čez izaro«, »En hribček bom kupil« in »Žabe svadbo so imele«. Brigita Živec je nato prebrala dve svoji pesmi in zopet so zapeli: »Dve let in pol sva midva se ljubila«, »Lisička je prav zvita zver«, »Moj fantič je na Tirolsko vandral«, »Slišala sem ptičko pet« in »Kekčeva pesem«.
Ker aplavza poslušal in poslušalcev na DODOR-jevi terasi in balkonih skoraj ni bilo konca je sledil še »bis«: »Tam dol na ravnem polju«.
Pod naslovom »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ?« ter v okviru letošnje poletne »DOSOR-jeve vetrnice« je zbor pripravil popoldan ljudskih pesmi in sicer v sredo, 29. junija, ko je gospodinja Mojca Kumlanc prebrala: »Ljudske pesmi so nastale spontano, so ljudska umetnost, ki ohranja sestavine preteklosti in se tudi spreminja. Prenaša se s petjem po spominu, pa tudi kot ustno izročilo. Ljudske pesmi imajo določeno vlogo, so za razvedrilo, za posebne priložnosti in kot sestavni del različnih šeg. Ljudska pesem je spomin na preteklost, zato naj bo dragocena zapuščina našim zanamcem.«
Prvi del nastopa je zajel pesmi: »Kje so moje rožice«, »Škrjanček poje, žvrgoli«, »Dekle je na pragu stala«, »Sinoči sem na vasi bil« in »Dekle je po vodo šla«. Pred drugim delom nastopa je pesem Toneta Pavčka »O prijateljstvu« recitirala stanovalka Brigita Živec in sledilo je petje: »Fantje po polj gredo«, »Na planincah luštno biti«, »Gor čez izaro«, »En hribček bom kupil« in »Žabe svadbo so imele«. Brigita Živec je nato prebrala dve svoji pesmi in zopet so zapeli: »Dve let in pol sva midva se ljubila«, »Lisička je prav zvita zver«, »Moj fantič je na Tirolsko vandral«, »Slišala sem ptičko pet« in »Kekčeva pesem«.
Ker aplavza poslušal in poslušalcev na DODOR-jevi terasi in balkonih skoraj ni bilo konca je sledil še »bis«: »Tam dol na ravnem polju«.
