V bralnem klubu obravnavali življenje in delo znane igralke, pesnice in klasične pevke Mile Kačič

Bralni klub Splošne knjižnice Ljutomer je v torek na srečanju obravnaval življenje in delo znane igralke, pesnice in klasične pevke Mile Kačič.

Mila Kačič (1912–2000) je bila ena najizrazitejših slovenskih umetnic, ki je svojo življenjsko pot posvetila igralskemu odru in intimni izpovedni poeziji. Kot dolgoletna prvakinja ljubljanske Drame je oblikovala več kot 120 vlog, za svoje vrhunske igralske dosežke pa je bila odlikovana z najvišjimi priznanji, vključno z Borštnikovim prstanom, Prešernovo nagrado za življenjsko delo in naslovom častne meščanke Ljubljane.

Njena filmska kariera je bila izjemno bogata in raznolika, saj je s svojo naravno prezenco in talentom za karakterne vloge zaznamovala številne klasike slovenske kinematografije. Širšemu občinstvu se je nepozabno vtisnila v spomin kot gospodinja Rozi v legendarni komediji To so gadi, za katero je na filmskem festivalu v Pulju prejela zlato areno. Njen igralski razpon je segal od toplih likov v filmih Vesna in Ne čakaj na maj, do globoko pretresljivih dramskih vlog, kot je bila mati v filmu Kormoran. Sodelovala je tudi pri projektih Po isti poti se ne vračaj, Lucija in Zvezdica Zaspanka.

Njeno zasebno življenje je bilo globoko prepleteno z njeno umetnostjo, a zaznamovano s preizkušnjami. Njen življenjski sopotnik je bil kipar Jakob Savinšek, njun odnos pa je bil poln ustvarjalnega navdiha vse do njegove prezgodnje smrti. Poznejša izguba njunega edinega sina, umetnika Marka Savinška, je še dodatno izostrila njeno pesniško besedo, ki je postala zatočišče za njeno žalost.

V literarno zgodovino se je zapisala kot pesnica neposredne iskrenosti v zbirkah Neodposlana pisma, Letni časi, Spomin, Okus po grenkem in Minevanja. Med njenimi najlepšimi verzi so tisti iz pesmi Skoz pomladni dež bom šla, kjer zapiše: »Skoz pomladni dež bom šla, da bo spral z mene vso to suho in pekočo žalost, ki se nabira v meni že toliko časa.« Ta podoba očiščenja in vztrajanja kljub bolečini ostaja eden najmočnejših simbolov njene lirike. Zaradi izjemne melodičnosti so njeni verzi, kot sta Nič več te ni in Spoznanje, pogosto uglasbeni, njena dela pa ostajajo med najbolj branimi v slovenskem jeziku.