Prvi Künštni cug
Lotmerk - Koper - Lotmerk
Künštni Prleki
Edenejsti december 2009 bode osta zapisani kak den, dere so se Künštni Prleki prvokrot organizerano pelali s cugon. Naš cil je bila Slovenska obala, ali še bole genau, Koper. Na fse zarane, smo se zebrali na Lotmerški železniški postaji in naloložili fso potrebno prtlago za takšo dugo pot. Nejvekša skrb je seveda valola jestvini in pijači bres kere Prlek, še nejmeje pa Künštni Prlek ne gre od hrama, sploh pa ne na takšo dugo pot. Op šestih je cug zahuška in Prleki smo se odpelali novin doživetjon naproti.
Čiglih smo meli ogromno dela pa skrbi sami s soboj pa našimi želodci,
smo na sledji vekši postaji ponosno izobesili zastavo Republike
Prlekije krez okno, ka so lehko fsi vidli od kod so toti lüšni in
veseli potniki v malo »čüdnih« cotah.
F Kopri so nas na postaji že čakali dobri pedoši našega predsednika in drügih Künštnih Prlekof po »oldtejmerski« liniji, člani drüštva »Adria Clasik«. In dobrodošlica? Zno se - Teran. Pa še pasa nan je, čiglih smo nekše veke žeje po cugi ne trpeli.
Po Terani pa zroven na opčino Koper, na uradni sprejem k svetovalki župana, gospe Jani. Eno malo nas je od kraja čüdno poglednola, dere pa je preštimala, ka smo prnesli s soboj dobro volo in pune rukzoke pa cekare pozitivne energije, so »uradni« razgovori stekli kak po žojfi. Soba za sprejeme na Mestni opčini Koper se je spremenila v provo veselo klepetalnico. Mi po Prleško ona po Primorsko - brez prevajalcof. Te pa še nej neše reče, ka nas ne razmijo, dere gučimo f Prleščini. Sledila je seveda obvezna izmenjava protokolarnih daril. Za župana smo ji podorili posebno Listino Republike Prlekije in eden naš DVD, ka de si človik lehko pogledna s kon mo oprafka. Še done oblübe, ka bomo navezali še bole tesne stike in tak pomogali prleškemi in primorskemi turizmi, ka de se promovera in slovo.
Sledija je ogled storega mestnega jedra, pod strokovnin vodstvon naših pedošof, primorskih oldtejmerof. Za večino med nami nekej fčistar novega, zanimivega in nepozabnega. Nekej fčistar drgočišega, kak lehko vidimo f Prlekiji. Sprehodili smo se po zgodovini mesta Koper, od jegovega nastanka pa fse do gnešjih cejtof. Zmes kakšo rekli z lidmi na ulicah, spili z jimi kakši piskrič na zdrovje in pri fsen ten spoznali, ka lidje nücajo in iščejo en takši preprosti prijazen in pristen odnos. Nücajo drobne stvari, ki marsikeremi polepšajo den. Še kakša slika z domačini za spomin, pogled na vüro in pomalen prta postaji. Dosti premalo cejta smo meli, ka bi se lehko posvetili fsen, kerin smo bili zanimivi in bi radi stopili v stik z nami. Cug pač nema navode nekoga čakati, tak ka smo se mogli posloviti od naših prijaznih gostitelof.
Pot prta dumi je minola pret kak smo vred postavili fse ftise in fsa prijetna presenečenja našega obiska na Slovenski obali. V enen kupeji pesen, v drügen jüžina, v enen kakših deset minut dremaja, v enih pa tüdi »konstruktivna« künštna debata, podprta in dobro zaleta s Prleškin vinčekon. Fse fküper pa dosti heca, dobre vole in prijetnega drüžeja med lidmi, keri znojo na živleje glejati tüdi s sončne strani. Na konci fsega pa, čiglih že f trdi temi, še fseeno nejlepši tol naše poti - naša lüba Prlekija.
Prvi Künštni cug se je stava na postaji in de osta »Prvi«. Obečali pa smo sami sebi in obečovlemo tüdi fsen Prlekon in drügin liden dobre vole in odprtega srco, ka nede osta zodji. Se vidimo drügo leto na »Drügen Künštnen cugi«.
F Kopri so nas na postaji že čakali dobri pedoši našega predsednika in drügih Künštnih Prlekof po »oldtejmerski« liniji, člani drüštva »Adria Clasik«. In dobrodošlica? Zno se - Teran. Pa še pasa nan je, čiglih smo nekše veke žeje po cugi ne trpeli.
Po Terani pa zroven na opčino Koper, na uradni sprejem k svetovalki župana, gospe Jani. Eno malo nas je od kraja čüdno poglednola, dere pa je preštimala, ka smo prnesli s soboj dobro volo in pune rukzoke pa cekare pozitivne energije, so »uradni« razgovori stekli kak po žojfi. Soba za sprejeme na Mestni opčini Koper se je spremenila v provo veselo klepetalnico. Mi po Prleško ona po Primorsko - brez prevajalcof. Te pa še nej neše reče, ka nas ne razmijo, dere gučimo f Prleščini. Sledila je seveda obvezna izmenjava protokolarnih daril. Za župana smo ji podorili posebno Listino Republike Prlekije in eden naš DVD, ka de si človik lehko pogledna s kon mo oprafka. Še done oblübe, ka bomo navezali še bole tesne stike in tak pomogali prleškemi in primorskemi turizmi, ka de se promovera in slovo.
Sledija je ogled storega mestnega jedra, pod strokovnin vodstvon naših pedošof, primorskih oldtejmerof. Za večino med nami nekej fčistar novega, zanimivega in nepozabnega. Nekej fčistar drgočišega, kak lehko vidimo f Prlekiji. Sprehodili smo se po zgodovini mesta Koper, od jegovega nastanka pa fse do gnešjih cejtof. Zmes kakšo rekli z lidmi na ulicah, spili z jimi kakši piskrič na zdrovje in pri fsen ten spoznali, ka lidje nücajo in iščejo en takši preprosti prijazen in pristen odnos. Nücajo drobne stvari, ki marsikeremi polepšajo den. Še kakša slika z domačini za spomin, pogled na vüro in pomalen prta postaji. Dosti premalo cejta smo meli, ka bi se lehko posvetili fsen, kerin smo bili zanimivi in bi radi stopili v stik z nami. Cug pač nema navode nekoga čakati, tak ka smo se mogli posloviti od naših prijaznih gostitelof.
Pot prta dumi je minola pret kak smo vred postavili fse ftise in fsa prijetna presenečenja našega obiska na Slovenski obali. V enen kupeji pesen, v drügen jüžina, v enen kakših deset minut dremaja, v enih pa tüdi »konstruktivna« künštna debata, podprta in dobro zaleta s Prleškin vinčekon. Fse fküper pa dosti heca, dobre vole in prijetnega drüžeja med lidmi, keri znojo na živleje glejati tüdi s sončne strani. Na konci fsega pa, čiglih že f trdi temi, še fseeno nejlepši tol naše poti - naša lüba Prlekija.
Prvi Künštni cug se je stava na postaji in de osta »Prvi«. Obečali pa smo sami sebi in obečovlemo tüdi fsen Prlekon in drügin liden dobre vole in odprtega srco, ka nede osta zodji. Se vidimo drügo leto na »Drügen Künštnen cugi«.
