V Mladinskem centru Prlekije gostili Društvo upokojencev Ljutomer

V Mladinskem centru Prlekije so v torek, 8. septembra 2026, gostili Društvo upokojencev Ljutomer. Srečanje, ki se je začelo s predstavitvijo njihovega delovanja, je kmalu preraslo v nekaj veliko več – v prijetno druženje, izmenjavo izkušenj in predvsem opomnik, kako pomembno je, da se ljudje srečujejo, povezujejo in ostajajo pozorni drug do drugega.

Društvo upokojencev Ljutomer je društvo z izjemno širokim in raznolikim področjem delovanja. Ko so predsednica Slavica Sunčič s sočlanicama Marto Lasbaher in Dragico Ficko pripovedovale o svojih dejavnostih, se je vedno znova ugotavljalo in nesporno potrjevalo, koliko življenja, znanja, ustvarjalnosti in prostovoljstva se skriva za njihovo organizacijo.

V društvu delujejo številne sekcije. Organizirajo izlete, se ukvarjajo z zelišči, ohranjajo kulturno dediščino in ustvarjajo različna ročna dela. Izjemno dejavni so tudi na športnem področju – od pikada, kegljanja in balinanja do streljanja – kjer dosegajo lepe uspehe. Glasba jih povezuje v pevskem zboru, godbi in tamburaški skupini.

Toda njihovo delo se ne konča znotraj društva. Močno so vpeti v širšo lokalno skupnost in svoje znanje ter izkušnje prenašajo tudi na mlajše generacije. Sodelujejo z osnovnimi šolami in vrtci ter pripravljajo medgeneracijsko prireditev »Babica, podaj mi roko«. Prav takšna srečanja kažejo, da znanje in življenjske izkušnje starejših niso nekaj, kar pripada preteklosti, temveč dragocena dediščina, ki jo lahko predajamo naprej. Društvo izdaja tudi svoje bogato opremljeno lastno glasilo Pintovec.

Ko sosed ponovno postane sosed

Še posebej se je dotaknil prisotnih njihov projekt »Starejši za starejše«, ki deluje že več kot dvajset let.

Njegova ideja je na videz preprosta, a v sebi nosi nekaj izjemno človeškega: opaziti človeka, ki živi poleg nas.

Prostovoljci obiskujejo starejše ljudi, ki živijo sami, se z njimi pogovarjajo in skušajo prepoznati njihove potrebe. Včasih človek potrebuje pomoč pri urejanju vsakdanjih stvari, drugič informacijo, kam se lahko obrne, velikokrat pa predvsem nekoga, ki potrka na vrata, sede poleg njega in mu nameni svoj čas.

Ker ima Društvo upokojencev Ljutomer veliko članov in dobro razvito mrežo prostovoljcev, so uspeli ustvariti nekaj posebej dragocenega – ljudi pogosto obiskujejo prostovoljci iz njihovega neposrednega okolja. Sosed obišče soseda. Človeka tako ne obišče tujec, ampak nekdo iz skupnosti, ki ji pripada.

V društvu opažajo, da so s takšnim načinom dela pomagali preprečiti že marsikatero stisko in osamljenost. Obenem opozarjajo, da je takšno mrežo težje vzpostaviti v mestu, kjer se ljudje pogosto med seboj manj poznajo kot na podeželju.

Morda je prav zato njihovo delo tako pomembno. Opominja nas, da skupnost ni samo kraj, kjer živimo. Skupnost nastane takrat, ko se ljudje opazimo.

Največje darilo je lahko preprosto – biti tam

Omenjeno delovno srečanje na območju kompleksa Mladinskega centra Prlekije na Spodnjem Kamenščaku ni ostalo zgolj pri naštevanju dejavnosti in projektov. Predvsem so se vsi prisotni družili, pogovarjali in povezovali.

Skupaj so ugotavljali, kako pomembna so srečanja v živo in koliko lahko drug drugemu dajo že s svojo prisotnostjo. V času, ko lahko skoraj vse opravimo preko telefona ali računalnika, postaja pristen pogovor iz oči v oči morda še dragocenejši.

Na to lepo spominja tudi misel Thicha Nhat Hanha, da je najdragocenejše darilo, ki ga lahko ponudimo drugemu, naša prisotnost.

In prav prisotnost je bila rdeča nit tokratnega srečanja – biti prisoten za človeka, za soseda, za starejšega, za mlajšega in za skupnost.

Prostori, kjer se lahko srečujejo

Tudi v Mladinskem centru Prlekije si prizadevajo ustvarjati skozi že 32 letno svojo neprekinjeno angažiranje prav takšen prostor. Prostor, kjer niso pomembna leta, ampak ljudje. Kjer se lahko srečujejo različne generacije, izmenjujejo znanje in izkušnje, se učijo druga od druge ter preprosto preživijo nekaj časa skupaj.

Zato so sodelovanja z društvi in organizacijami iz lokalnega in tudi širšega regijskega, nacionalnega in mednarodnega okolja izjemno dragocena. Vsaka organizacija ima svoje znanje, svoje ljudi in svoje izkušnje – ko se povežejo, pa lahko skupaj naredijo veliko več, kot bi lahko vsak zase.

Ob obisku Društva upokojencev Ljutomer smo se udeleženci ponovno vprašali, ali se širša skupnost sploh zaveda, kako velik je njihov prispevek. Za imenom društva se skriva množica aktivnih ljudi, prostovoljcev, ustvarjalcev, športnikov, pevcev in posameznikov, ki svoj čas namenjajo tudi drugim.

V Mladinskem centru Prlekije so zato hvaležni in ponosni, da so njihovi predstavniki bili današnji njihovi gostje in se bo tako sodelovanje v prihodnje še poglobilo.

Kajti, kadar se srečajo ljudje, ki jim je mar za druge ljudi, se pogosto rodi še kakšna nova ideja, nove zamisli vsebinskega sodelovanja.

Tamara Zadravec
Foto: Tadeja Muršič