Fičo je zakon, fičo je legenda!

Medtem ko se med mlajšimi vozniki lomijo kopja okrog tega, ali so iz kragujevške "Crvene zastave" prihajala (prihajajo) samo slaba vozila, so med nami ljudje, ki prisegajo prav na vozila z juga Srbije. In med njimi je tudi znani, a že upokojeni avtomehanik Jože Kovač, ki sicer še ni za staro šaro, je pa na tem področju zelo izkušen. Kovač se je rodil 9.9.1949 v Drobtincih v Apaški dolini pri Gornji Radgoni. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic avtomehanika, katerega tudi danes, čeprav je uradno v pokoju, z velikim veseljem ljubiteljsko opravlja, predvsem vijači svoje fičke, ki so njegov velik konjiček. Od leta 1969, torej že 47 let, je tudi voznik. Po nabiranju izkušenj v nekdanji Avtoradgoni, se je Kovač že pred desetletji odločil za ustanovitev družinskega podjetja "Avto Kovač", kjer se ukvarjajo s popravilom, servisiranjem motornih vozil, prodajo in odkupom, posredovanjem avtomobilov ter s cenitvijo avtomobilov, avtovleko, saj podjetje nudi 24 urno pomoč na cesti...

Sam Jože Kovač – Žuti, kot mu pravijo znanci in prijatelji, ima posebno veselje s popravilom – restavriranjem oldtimerjev, sam pa je še posebej ponosen na fičote, ki so zanj zakon! In prav ob svojem delu z vozili je spoznal mnoge prijatelje, ki se ukvarjajo z starodobniki – oldtimerji, in zato se jim je tudi sam pridružil. "Leta 2000 sem se včlanil v Društvo ljubiteljev stare tehnike Johann Janez Puch v Ljutomer s svojim vozilom Zastava 750 bolj znano pod imenom Fičo, letnik 1965. Svojega fička sem v celoti restavriral ter si pridobil certifikat SVS. V družinski avtomehanični delavnici restavriramo tudi oldtimerje, kjer hkrati mladino, ki je pri nas na obvezni delovni praksi, poučujemo tudi o nastanku avtomobilov. Tudi mladi so veseli, ko lahko restavrirajo in obnavljajo dele oldtimerjev. Zato imamo v podjetju na zalogi več rezervnih delov oldtimerjev – fičkov. Skupaj imam v lasti natanko 15 fičkov, od letnika 1960 do 1985. Šest izmed njih je voznih, torej uporabnih, ostale pa počasi obnavljam in nekateri izmed njih bodo kmalu tudi v voznem stanju in pripravljeni za registracijo. Po splošnem prepričanju je legenda med mojimi fički tisti iz leta 1960, pri katerem je sprednje odpiranje vrat. Prav tako je posebnost policijski fičo, ki je sicer bil počasnejši, kot so sedanja policijska vozila, a so kršitelje vedno prijeli. Med drugim imam tudi dve vozili Zastave 750 – Fičo Buggy, letnik 1982, pa tudi Bus STO – nekdanji mali avtobus z 8+1 sedežev", nam je razlagal Žuti, ki je od leta 2004 tudi član društva Fičo klub Velenje. Leta 2006 pa je postal predsednik omenjenega kluba, v katerem imajo okoli 100 članic in članov iz celotne Slovenije. Samo društvo vsako leto prireja srečanja, druženja in druge aktivnosti.

Ljubiteljstvo starodobnikov – oldtimerjev je navdušilo tudi nekdanjo Kovačevo ženo Silvo, ki je tudi, do prehitre smrti, bila članica Fičo kluba Velenje in društva J.J. Puch Ljutomer. V društvo J.J. Puch Ljutomer sta se včlanili tudi vnukici Viviven in Vanesa, ki se z navdušenjem vozita s starodobnikom - oldtimerjem Fičkom, a še vedno le z dedkom.

Za Kovača je fičo legenda tudi zaradi dejstva, da je enako kot praktično vsi takratni vozniki, učil vožnjo prav na tem avtomobilčku. "Vsi smo se učili za izpit s fičkom, s katerim smo tudi opravljali izpite. Fičo je bil zelo priljubljen in na njem smo se veliko naučili", pravi Kovač, ki se je pred nekaj leti upokojil in sodobno mehanično delavnico predal svojemu sinu Leopoldu, sicer mojstru – avtomehaniku, a tudi sam se pogosto znajde v prostorih delavnice. "Meni je pri srcu predvsem restavriranje fičkov in ko imam kaj prostega časa ter me ne ovira zdravje, pač vijačim svoje lepotce, med katerimi so tudi nekateri, ki bi jih rad, po ugodnih cenah prodal pravemu ljubitelju fičota", je še povedal Jože Kovač – Žuti, ki dodaja, da imajo člani slovenskega Kluba fičo nekaj nad 200 vozil, najstarejši pa je v lasti Janeza Vučkiča iz Veščice pri Murski Soboti, in sicer letnik 1955, imajo pa jih tudi lastniki iz Münchna, Züricha, ter seveda iz številnih južno in vzhodno evropskih držav.

Sicer pa so fičota začeli izdelovati v Italiji, že leta 1954, prvi fički pa so v Slovenijo prišli štiri leta pozneje, ko so ga nekako začeli izdelovati v tovarni Crvena zastava v Kragujevcu (Srbija). Zadnji avtomobil "Fičo" so v Kragujevcu izdelali leta 1986, kar pomeni, da so tudi najnovejša tovrstna vozila stara 30 let in so vsi sami starodobniki.

Fičo klub Velenje
Slovenski "Klub fičo" oz. Fičo klub Velenje šteje okoli 100 članic in članov iz cele države. V pogovoru s predsednikom Kluba fičo Slovenija, Jožetom Kovačem, smo izvedeli, da je bil njihov klub ustanovljen pred dvanajstimi leti (2004). Že pred tem je 16 lastnikov fičkov iz Šaleške doline začelo s srečanji, in sicer najprej v Šoštanju. Želja in cilj jim je bila ohraniti spomin na znamenitega fička, katerih je v Sloveniji ohranjenih nekaj nad 100. Najstarejši fiček, ki ga poznajo v Sloveniji, in ki se udeležuje različnih srečanj, "domuje" v Prekmurju. Gre za avtomobil, letnik 1955, njegov lastnik pa je Janez Vučkič iz Veščice pri Murski Soboti.

Je kdo med nami, ki je kdaj vozil fička?