Rogljičkovo slaščičarno v Ljutomeru zaprli, podjetje v stečaju
Ob tem je 30 zaposlenih ostalo brez službe, zaprla pa se je tudi slaščičarna na Miklošičevem trgu v Ljutomeru
V ponedeljek, 9. januarja, je Okrožno sodišče v Murski Soboti objavilo
sklep, da se na predlog stečajnega dolžnika za podjetje Prvi Rogljiček
okliče
začetek stečajnega postopka. Ob tem je v podjetju v Pristavi 30
zaposlenih ostalo brez službe, zaprla pa se je tudi slaščičarna na
Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
Še pred stečajem, že v decembru,
so jim odpeljali pečice in opremo, izpraznili so tudi slaščičarno v
Ljutomeru, ki je od takrat zaprta. Vsi zaposleni so v začetku decembra
odšli domov, ne vedoč, da to pomeni konec podjetja, saj jih delodajalec o
tem ni seznanil. S tem tudi ne morejo več pričakovati decembrske plače,
ki pa so jo prej prejemali redno.
Rogljiček nekoč vodilno podjetje na področju peke peciva in unikatnih tort
Zgodba podjetja Rogljiček se je pričela leta 1997, ko se je Marsel Šalamon, ki je ostal brez službe, skupaj s soprogo Tanjo odločil, da svoje spretnosti uveljavi na samostojni podjetniški poti ter ustanovil podjetje Rogljiček, proizvodnja peciva in tort Marsel Šalamon, s.p. Ker je mnogo ljudi njuno znanje in spretnosti pri pripravi peciva poznalo, je hitro prišel tudi uspeh. Podjetje je pomemben preskok doživelo leta 2000 s sklenitvijo dogovora z Engrotušem, dobro sodelovanje pa so kmalu nadgradili in njihovi izdelki so bili na voljo v celotni mreži Tuševih trgovin.
Rogljiček je postal vodilno podjetje na področju peke peciva in unikatnih tort in bilo tudi nominirano za Dravsko-pomursko gazelo, ki je priznanje za uspešnost hitro rastočih podjetij v Sloveniji. Leta 2010 so bili pred tem, da sklenejo posel z verigo trgovin v Avstriji, njihovi dolgoročni cilji pa so bili tudi širitev čez meje na Hrvaško, Nemčijo in Italijo. Za še hitrejši prodor na tuje trge, so v podjetju načrtovali tudi gradnjo robotizirane proizvodnje slaščic, s katero bi bila linija tisočkrat zmoglivejša od takratne in bi bila največja tovrstna v Sloveniji. V načrtovanju je bilo tudi širitev slaščičarn po večjih mestih v Sloveniji in gradnja butičnega hotela v Ljutomeru.
Rogljiček in Prvi Rogljiček končala v stečaju
A takrat podjetje ni dobilo bančnega posojila za gradnjo proizvodnih prostorov, ki so že bili v teku in za katere je že bila naročena oprema pri italijanskem dobavitelju. Gradnja se je vršila v Ljutomeru, kjer je pred leti stala proizvodna hala Simentalke. Junija 2013 je Šalamon končal v osebnem stečaju, upniki so prijavili 5,6 milijona evrov terjatev, kriminalisti pa so zoper Šalamona podali kazensko ovadbo za storitev dveh kaznivih dejanj poslovnih goljufij, zaradi domnevne preslepitve izvajalca gradbenih del, podjetja PGP Ljutomer, ki je prav tako končalo v stečajnem postopku.
Še preden se je uspešna zgodba Rogljička zaključila, je septembra 2012 bilo ustanovljeno podjetje Prvi Rogljiček, ki sta ga ustanovila mariborski odvetnik in družinski prijatelj Šalamonovih, Daniel Planinšec in Žan Šalamon, sin Marsela in Tanje. Kot je pred časom poročal Večer, je novo podjetje že pred začetkom stečajnega postopka Rogljička, prevzelo večino njihovih zaposlenih ter začelo poslovati v najetih prostorih Rogljička, prav tako pa je nadaljevalo proizvodnjo, kot jo je opravljal stečajni dolžnik, saj je imelo iste dobavitelje in kupce. Toda prijateljstvo med Planinšcem in Šalamonovimi se je kmalu začelo krhati in se končalo z medsebojnimi obtožbami.
Zaradi neuspelih dražb je pozneje bila večina nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika v Ljutomeru in Pristavi po sklepu sodišča izročena upnikom, je še pisal Večer, kjer so tudi navajali, da je nekaj opreme na dražbi kupilo podjetje Sastela, ki ima v najemu ljutomerski hotel. Direktorica podjetja Sastela je Tanja Šalamon, v hotelu pa ponujajo tudi slaščičarsko ponudbo ter danes nadaljujejo uspešno zgodbo s Slovensko potico. V podjetju Sastela so kupljeno opremo prevzeli v začetku decembra lani, ob tem pa naj bi tudi vso preostalo opremo iz proizvodnih prostorov v Pristavi nekam odpeljali, prav tako iz slaščičarne Rogljiček na Miklošičevem trgu, ki so jo izpraznili sredi decembra lani.
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Prvi Rogljiček imel dobiček samo v letu ustanovitve, v naslednjih letih pa so pridelali izgubo, na zadnje so podatki dosegljivi za leto 2015, ko je izguba znašala dobrih 70 tisoč evrov.
Rogljiček nekoč vodilno podjetje na področju peke peciva in unikatnih tort
Zgodba podjetja Rogljiček se je pričela leta 1997, ko se je Marsel Šalamon, ki je ostal brez službe, skupaj s soprogo Tanjo odločil, da svoje spretnosti uveljavi na samostojni podjetniški poti ter ustanovil podjetje Rogljiček, proizvodnja peciva in tort Marsel Šalamon, s.p. Ker je mnogo ljudi njuno znanje in spretnosti pri pripravi peciva poznalo, je hitro prišel tudi uspeh. Podjetje je pomemben preskok doživelo leta 2000 s sklenitvijo dogovora z Engrotušem, dobro sodelovanje pa so kmalu nadgradili in njihovi izdelki so bili na voljo v celotni mreži Tuševih trgovin.
Rogljiček je postal vodilno podjetje na področju peke peciva in unikatnih tort in bilo tudi nominirano za Dravsko-pomursko gazelo, ki je priznanje za uspešnost hitro rastočih podjetij v Sloveniji. Leta 2010 so bili pred tem, da sklenejo posel z verigo trgovin v Avstriji, njihovi dolgoročni cilji pa so bili tudi širitev čez meje na Hrvaško, Nemčijo in Italijo. Za še hitrejši prodor na tuje trge, so v podjetju načrtovali tudi gradnjo robotizirane proizvodnje slaščic, s katero bi bila linija tisočkrat zmoglivejša od takratne in bi bila največja tovrstna v Sloveniji. V načrtovanju je bilo tudi širitev slaščičarn po večjih mestih v Sloveniji in gradnja butičnega hotela v Ljutomeru.
Rogljiček in Prvi Rogljiček končala v stečaju
A takrat podjetje ni dobilo bančnega posojila za gradnjo proizvodnih prostorov, ki so že bili v teku in za katere je že bila naročena oprema pri italijanskem dobavitelju. Gradnja se je vršila v Ljutomeru, kjer je pred leti stala proizvodna hala Simentalke. Junija 2013 je Šalamon končal v osebnem stečaju, upniki so prijavili 5,6 milijona evrov terjatev, kriminalisti pa so zoper Šalamona podali kazensko ovadbo za storitev dveh kaznivih dejanj poslovnih goljufij, zaradi domnevne preslepitve izvajalca gradbenih del, podjetja PGP Ljutomer, ki je prav tako končalo v stečajnem postopku.
Še preden se je uspešna zgodba Rogljička zaključila, je septembra 2012 bilo ustanovljeno podjetje Prvi Rogljiček, ki sta ga ustanovila mariborski odvetnik in družinski prijatelj Šalamonovih, Daniel Planinšec in Žan Šalamon, sin Marsela in Tanje. Kot je pred časom poročal Večer, je novo podjetje že pred začetkom stečajnega postopka Rogljička, prevzelo večino njihovih zaposlenih ter začelo poslovati v najetih prostorih Rogljička, prav tako pa je nadaljevalo proizvodnjo, kot jo je opravljal stečajni dolžnik, saj je imelo iste dobavitelje in kupce. Toda prijateljstvo med Planinšcem in Šalamonovimi se je kmalu začelo krhati in se končalo z medsebojnimi obtožbami.
Zaradi neuspelih dražb je pozneje bila večina nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika v Ljutomeru in Pristavi po sklepu sodišča izročena upnikom, je še pisal Večer, kjer so tudi navajali, da je nekaj opreme na dražbi kupilo podjetje Sastela, ki ima v najemu ljutomerski hotel. Direktorica podjetja Sastela je Tanja Šalamon, v hotelu pa ponujajo tudi slaščičarsko ponudbo ter danes nadaljujejo uspešno zgodbo s Slovensko potico. V podjetju Sastela so kupljeno opremo prevzeli v začetku decembra lani, ob tem pa naj bi tudi vso preostalo opremo iz proizvodnih prostorov v Pristavi nekam odpeljali, prav tako iz slaščičarne Rogljiček na Miklošičevem trgu, ki so jo izpraznili sredi decembra lani.
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Prvi Rogljiček imel dobiček samo v letu ustanovitve, v naslednjih letih pa so pridelali izgubo, na zadnje so podatki dosegljivi za leto 2015, ko je izguba znašala dobrih 70 tisoč evrov.
