Radgončanka Špela Šedivy odprla svojo prvo samostojno razstavo
Kamen, steklo in keramika - »2 + 3 = 7«
Špela Šedivy
Letošnja radgonska osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku se je v Domu kulture Gornja Radgona, začela z odprtjem likovne razstave domačinke Špele Šedivy. S svojo prvo samostojno razstavo se mlada umetnica v razstavnem prostoru Doma kulture v Gornji Radgoni predstavlja z zares izvirnimi deli, ki so nastala med njenim študijem v Sežani in Ljubljani, in ki so že ob odprtju navdušili več deset ljubiteljev likovne umetnosti in kulture sploh. Špela Šedivy, sicer absolventka unikatnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, se predstavlja z razstavo, ki nosi nekoliko nenavaden naslov: "3 + 2 = 7", sama razstava pa razkriva njeno dosedanjo pot izobraževanja in razvoja. Po osnovni šoli (1999-2007), ko jo je končala v rojstni Gornji Radgoni je končala Srednjo šolo za oblikovanje Maribor (2007-2011), nato pa vpisala na Višjo strokovno šolo Sežana (2011-2014), kjer je pridobila veščine oblikovanja kamna. Na koncu (2014) se je vpisala na ALUO, kjer pa se je odločila za spoznavanje unikatnega oblikovanja stekla in keramike.
Kot sama priznava, ne stremi k popolnosti form, saj v pomanjkljivostih
in spontanih "napakah" vidi nekaj naravnega, prvinskega in skoraj
božanskega. Njeno oko pritegnejo detajli in zanimive teksture in ker se
ji zdi, da pravo ravnovesje lažje vzpostavi v svetu materialov in oblik,
se ukvarja s kamnom, steklom in keramiko. "Delo z materiali me pomirja
in mi daje občutek izpolnjenosti. V tistem trenutku in prostoru moje
roke spreminjajo moje misli v nekaj otipljivega in oprijemljivega.
Kamen, steklo in keramika so materiali s katerimi delam najraje. Pri
pretvarjanju svojih občutenj, čustev in idej v objekte, upoštevanje in
spoštovanje zakonitosti materialov zame predstavlja izziv. V procesu
ustvarjanja ne stremim k popolnosti form, v pomanjkljivostih in
spontanih 'napakah', ki lahko nastanejo, vidim nekaj zelo naravnega,
prvinskega, skoraj božanskega. Ko opazujem svet okrog sebe, moje oko
pritegnejo detajli in zanimive teksture. Verjamem, da se vse, kar se
dogaja na majhnem nivoju, na tak ali drugačen način odraža na večjem.
Trenutno skušam v svojem življenju vzpostaviti ravnovesje-veliko želim
videti, izkusiti, se naučiti... Zdi se mi, da pravo ravnovesje precej
lažje vzpostavim v svetu materialov in oblik in se zato k temu tudi
vedno znova zatekam, pravi Špela, ki se tako, po vsaj ducat skupinskih
razstavah po Sloveniji in tujini, prvič predstavlja samostojno prav v
domačem kraju.
Avtorica razstave je sicer močno vtkana v kulturo in umetnost, saj so ji vzor bili obe babici, dedek, mama, brat... Odprtje razstave, katero je vodila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatović, prisotne pa pozdravil še radgonski župan Stanislav Rojko, je popestril Špelin prijatelj, glasbenik Tilen Beigot iz Lovrenca na Pohorju, ki je študiral na Akademiji za jazz kitaro in kompozicijo v Linzu. Avtorico Špelo in njena zanimiva dela je predstavila univerzitetna diplomirana inženirka arhitektura, sicer njena mentorica in profesorica Bojana Amon, ki jo spremlja že iz srednje šole za oblikovanje. Povedala je, da je spoznala Špelino nadarjenost že takoj na začetku šolanja, pravzaprav že kar na informativnem dnevu, saj je na nek specifičen način izstopala, imela že takrat iskrice v očeh in velik interes, rahlo zadržana, vendar bolj zvedava od ostalih. Po njenem je pomembno, da zna Špela poslušati samo sebe in se poglabljati sama vase, opazovati svet okrog sebe in poiskati tako ravnovesja kot kontraste.
"Špela Šedivy sledi svojim sanjam in pušča za seboj sledi v prostoru in času, za danes in za jutri. Poznam jo že kar nekaj let. Spomnim se prvega srečanja, ko je kazala velik interes, z iskricami v očeh. In tako je bilo tudi nadalje, zadržanost je izginila, zvedavost pa se je širila. Špeli ni bilo nikoli nič težko. Vsaj pokazala tega ni. Dobrovoljna, srčna, pripravljena sprejemati izzive, zastavljati si cilje, pomagati drugim. Iskrena je najprej do sebe in do drugih. Vse to so vrline, ki so danes vedno bolj redke in jo zato delajo posebno. Menim, da je bila ključna prelomnica, ko smo nekaj dni bivali na Krasu, ga spoznavali s stališča kulturne in naravne dediščine, kulinarike. In takrat se je pričela ljubezen, ljubezen na prvi pogled, ki še kar traja in prispeva k njenemu ustvarjalnemu erosu. Špelo je takrat popolnoma prevzel in zaznamoval prav Kras in material, kamen", je dejala njena prva mentorica.
Po srednji šoli se je vpisala na Višjo šolo za oblikovanje materialov v Sežani, se posvetila kamnu, sodelovala s kamnoseki, na natečajih in tudi zmagala. Tako si obiskovalci razstave, ob različnih izbranih izdelkih iz obdobja študija v Sežani, ogledajo tudi plakat s skulpturo, z zmagovalnim natečajem tematskega parka, s soavtorjem Matejem Župcem, ki stoji v središču Sežane, kot pričevalec časa, ki pripoveduje zgodbo o kamnu, njegovem pomenu, vrednosti in poti od kamnoloma do realizacije. Hkrati označuje Sežano kot središče regije. "Različne teksture dajejo kamnu raznoliko dinamiko, glede na čas dneva, glede na svetlobo. Nočna osvetlitev mu daje spet drugačno podobo kot dnevna. Sama sta elemente tudi izklesala v kamnolomu v Lipici.
Že v času zaključevanja študija se je odločila, da bo oblikovanje ostalo njena strast in iz želje po spoznavanju še drugih materialov se je uspešno vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer unikatno oblikovanje. Svoje znanje je nadgrajevala in pilila ob velikih imenih slovenskega oblikovanja in umetniškega ustvarjanja ob Tanji Pak in Dragici Čadež Lapajne.
Kamorkoli gre se izkaže, dela zagnano, eksperimentira, išče nove, drugačne, predvsem pa poglobljene rešitve. Zna se potopiti vase, raziskati sebe in svoj notranji svet, na drugi strani jo odlikuje senzibilnost s katero zaznava svet okoli sebe. Razmišlja izven okvirjev. Z materiali je pripravljena eksperimentirati in iz njih izvabljati nove oblike in kombinacije, pa naj bo to kamen, keramika steklo ali mavec. Tako nastajajo umetniški predmeti, ki nosijo zgodbe, pečat časa. Špelinega in sveta okoli nje. Vse to prelije v harmonično celoto", pravi Bojana Amon.
Z racionalno uporabo materialov in oblik Špela pripoveduje svoje videnje, čutenje. Mnogokrat izhaja iz sebe, iz svoje notranjosti, izraža moč na eni ter krhkost na drugi strani. "Ostaja zvesta kamnu, dodaja mu steklo in tako je nastal tudi njen avtoportret. Prav ta njena narava, empatičnost, srčnost, vzgoja srca, daje njenim delom poseben čar. Poglobi se vase, v svoj jaz, na drugi strani vidi, čuti, sliši svet okoli sebe in materiali postanejo idealni mediji za povezavo med umetnico in svetom. Med študijem je sodelovala tudi na različnih skupinskih razstavah, na delavnicah doma in v tujini. Nagrada, ki jo je prejela pred kratkim, je nagrada za posebne dosežke v času študija, Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljena dela predstavljajo izbor del, ki so nastala v času študija. In naslov izhaja iz tega - »2 + 3 = 7«. Matematično se ne izide, izšlo pa se je v Špelinem 7-letnem obdobju, pomembnih 7 let njenega življenja", je še dodala Špelina mentorica.
Avtorica razstave je sicer močno vtkana v kulturo in umetnost, saj so ji vzor bili obe babici, dedek, mama, brat... Odprtje razstave, katero je vodila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatović, prisotne pa pozdravil še radgonski župan Stanislav Rojko, je popestril Špelin prijatelj, glasbenik Tilen Beigot iz Lovrenca na Pohorju, ki je študiral na Akademiji za jazz kitaro in kompozicijo v Linzu. Avtorico Špelo in njena zanimiva dela je predstavila univerzitetna diplomirana inženirka arhitektura, sicer njena mentorica in profesorica Bojana Amon, ki jo spremlja že iz srednje šole za oblikovanje. Povedala je, da je spoznala Špelino nadarjenost že takoj na začetku šolanja, pravzaprav že kar na informativnem dnevu, saj je na nek specifičen način izstopala, imela že takrat iskrice v očeh in velik interes, rahlo zadržana, vendar bolj zvedava od ostalih. Po njenem je pomembno, da zna Špela poslušati samo sebe in se poglabljati sama vase, opazovati svet okrog sebe in poiskati tako ravnovesja kot kontraste.
"Špela Šedivy sledi svojim sanjam in pušča za seboj sledi v prostoru in času, za danes in za jutri. Poznam jo že kar nekaj let. Spomnim se prvega srečanja, ko je kazala velik interes, z iskricami v očeh. In tako je bilo tudi nadalje, zadržanost je izginila, zvedavost pa se je širila. Špeli ni bilo nikoli nič težko. Vsaj pokazala tega ni. Dobrovoljna, srčna, pripravljena sprejemati izzive, zastavljati si cilje, pomagati drugim. Iskrena je najprej do sebe in do drugih. Vse to so vrline, ki so danes vedno bolj redke in jo zato delajo posebno. Menim, da je bila ključna prelomnica, ko smo nekaj dni bivali na Krasu, ga spoznavali s stališča kulturne in naravne dediščine, kulinarike. In takrat se je pričela ljubezen, ljubezen na prvi pogled, ki še kar traja in prispeva k njenemu ustvarjalnemu erosu. Špelo je takrat popolnoma prevzel in zaznamoval prav Kras in material, kamen", je dejala njena prva mentorica.
Po srednji šoli se je vpisala na Višjo šolo za oblikovanje materialov v Sežani, se posvetila kamnu, sodelovala s kamnoseki, na natečajih in tudi zmagala. Tako si obiskovalci razstave, ob različnih izbranih izdelkih iz obdobja študija v Sežani, ogledajo tudi plakat s skulpturo, z zmagovalnim natečajem tematskega parka, s soavtorjem Matejem Župcem, ki stoji v središču Sežane, kot pričevalec časa, ki pripoveduje zgodbo o kamnu, njegovem pomenu, vrednosti in poti od kamnoloma do realizacije. Hkrati označuje Sežano kot središče regije. "Različne teksture dajejo kamnu raznoliko dinamiko, glede na čas dneva, glede na svetlobo. Nočna osvetlitev mu daje spet drugačno podobo kot dnevna. Sama sta elemente tudi izklesala v kamnolomu v Lipici.
Že v času zaključevanja študija se je odločila, da bo oblikovanje ostalo njena strast in iz želje po spoznavanju še drugih materialov se je uspešno vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer unikatno oblikovanje. Svoje znanje je nadgrajevala in pilila ob velikih imenih slovenskega oblikovanja in umetniškega ustvarjanja ob Tanji Pak in Dragici Čadež Lapajne.
Kamorkoli gre se izkaže, dela zagnano, eksperimentira, išče nove, drugačne, predvsem pa poglobljene rešitve. Zna se potopiti vase, raziskati sebe in svoj notranji svet, na drugi strani jo odlikuje senzibilnost s katero zaznava svet okoli sebe. Razmišlja izven okvirjev. Z materiali je pripravljena eksperimentirati in iz njih izvabljati nove oblike in kombinacije, pa naj bo to kamen, keramika steklo ali mavec. Tako nastajajo umetniški predmeti, ki nosijo zgodbe, pečat časa. Špelinega in sveta okoli nje. Vse to prelije v harmonično celoto", pravi Bojana Amon.
Z racionalno uporabo materialov in oblik Špela pripoveduje svoje videnje, čutenje. Mnogokrat izhaja iz sebe, iz svoje notranjosti, izraža moč na eni ter krhkost na drugi strani. "Ostaja zvesta kamnu, dodaja mu steklo in tako je nastal tudi njen avtoportret. Prav ta njena narava, empatičnost, srčnost, vzgoja srca, daje njenim delom poseben čar. Poglobi se vase, v svoj jaz, na drugi strani vidi, čuti, sliši svet okoli sebe in materiali postanejo idealni mediji za povezavo med umetnico in svetom. Med študijem je sodelovala tudi na različnih skupinskih razstavah, na delavnicah doma in v tujini. Nagrada, ki jo je prejela pred kratkim, je nagrada za posebne dosežke v času študija, Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljena dela predstavljajo izbor del, ki so nastala v času študija. In naslov izhaja iz tega - »2 + 3 = 7«. Matematično se ne izide, izšlo pa se je v Špelinem 7-letnem obdobju, pomembnih 7 let njenega življenja", je še dodala Špelina mentorica.
