Kar 115, od 444 kilometrov Mure, je meja med državama

Dr. Ivan Rihtarič spregovoril o meji na reki Muri

Prlekija-on.net, sreda, 28. marec 2018 ob 08:10
Predavanje Meja na Muri

Predavanje Meja na Muri

V organizaciji Zavoda Kultprotur, je v muzeju Špital v Gornji Radgoni potekalo zanimivo predavanje dr. Ivana Rihtariča, ki je med predavanjem o meji na reki Muri, »osvetlil« dogajanja pred in po prvi svetovni vojni ter čas osamosvojitve Slovenije. Meja! Kaj je meja? Rekli bi, čisto preprosto vprašanje! Pa ni tako. Beseda meja ima veliko pomenov. Vsakemu pa je znana beseda državna meja. In prav to je želel razsvetliti predavatelj. Mura teče dobrih 33 kilometrov po Avstriji, nato po slovensko-avstrijski meji od Ceršaka do Petanjcev in nadaljuje svojo pot po Sloveniji. Med Gibino in Krko po 34 kilometrih svojo pot nadaljuje po slovensko-hrvaški meji in kasneje po hrvaško madžarski meji ter se na Hrvaškem izlije v reko Dravo. Tako 25 (115 km) odstotkov poti reke Mure, dolge skupaj 444 km, predstavlja mejno lego. Doktor zgodovine Ivan Rihtarič je velik poznavalec radgonske zgodovine in širšega območja Slovenskih goric ter hkrati tudi predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona. Predavanje o problematiki meje na Muri se delno navezuje na njegov drugi doktorat z naslovom "Okraj Gornja Radgona 1945/50". Predavanje je bilo nekoliko širše zasnovano, saj je zajemalo celotno zgodovinsko dogajanje evropskega prostora.

Prostor ob reku Muri je bil na udaru že v 12. in 13. stoletju, saj so bili pogosti vpadi madžarskih pripadnikov. V 15. in 16. stoletju se pojavijo Turki, o katerih so se ohranile številne ljudske zgodbe. Krute boje s Kruci v 18. stoletju je ustavil šele cesar z Dunaja. Za čas avstrijskega cesarstva je bila Mura meja med Štajersko ter železno in zalsko župnijo na drugi strani. V obdobju Avstro-Ogrske je predstavljala mejo med avstrijskim in ogrskim delom monarhije. Med drugo svetovno vojno je Mura mejila na Madžarsko in Nemčijo. Na začetku 1945 je bila reka Mura frontna črta med Nemci in Rusi. Danes Mura simbolizira mejo med Prlekijo in Prekmurjem. O reki Muri in njenem spreminjanju struge ter s tem tudi »meje« bi lahko bilo povedanega kaj več. Bila je omenjena mejna problematika med ljudmi in težavni prehodi meja, za katere so potrebovali posebna dovoljenja, predavatelj se je dotaknil tudi ilegalnega prehoda. Gledalec iz občinstva je izrazil zanimanje za splav na Muri v Radencih, ko še ni bil speljan most med Radenci in Petanjci, a je naletel na gluha ušesa... Reka Mura ima danes popolnoma regulirano strugo s primarnim in sekundarnim nasipom. Problematika meje pa kljub »današnji statični strugi reke« ostaja. Za razliko od preteklosti so danes »migranti« ljudje z daljnega in bližnjega vzhoda. Se torej zgodovina ponavlja?

Dr. Ivan Rihtarič je sicer največ govoril o Muri, kot meji v Apaški dolini, Gornji Radgoni in na območju Radgonskega kota. Njegovo predavanje je zajelo teme: Elementi za določitev meje po 1. svetovni vojni; Vojaški dogodki po 1. svetovni vojni; Radgona in mirovna konferenca – vloga dr. Matije Slaviča in dr. Frana Kovačiča. Ob vsaki omenjeni temi je predavatelj dr. Rihtarič, podrobneje razložil dogajanja okoli meje in bojev za določitev meje. Kot vedno so meje določali zmagovalci vojne, tako je bilo tudi po končanju 2. svetovne vojne. Pomembno vlogo za ohranjanje zgodovinskih dogodkov je opravil časopis Murska straža, ki je v času od leta 1919, šest let, izhajal v Gornji Radgoni, urejal pa ga je tudi dr. Božidar Rajič. Časopis je bil tednik in je bilo nanj naročenih zavidljivih 2000 naročnikov. Prav iz tega časopisa so zgodovinarji, pa tako tudi dr. Ivan Rihtarič, črpali zgodovinske podatke, ki so sporočali dogajanja o določitvi meje.

Murska straža – 99. letnica!
Letos mineva 99 let odkar je v Gornji Radgoni (leta 1919) pričel izhajati časnik Murska straža, katere prvi urednik je bil Franc Jerebič, že z drugo številko pa je uredništvo prevzel Božidar Borko. Tednik je nosil zelo spoznavno ime in svojo vlogo nakazal tudi v uvodniku prve številke: »… Zastopati hočemo koristi naših Slovencev… Pokazati…, da še živimo…, da je naša bodočnost le pri naših bratih, v Jugoslaviji… Ne bomo trpeli ljudi, ki se sramujejo svojega jezika…Vse kar je narodno, slovensko, vse kar je dobro, bomo podpirali…« Uredništvo je bilo najprej v Gornji Radgoni, na Gornjem Grisu št. 8, s tretjo številko pa se je preselilo v Radkersburg, v Mursko ulico 184 in dobilo tudi telefonsko številko 31.

Skupina izdajateljev lista je bila slabo povezana in je njegov razvoj prepustila danim okoliščinam. Tiskanje časnika v tiskarni Semlitsch (Zemljič) je pod prisilo dovolila lastnica. Delovne razmere delavcev v tiskarni niso bile ugodne in tudi samo uredništvo je moralo prenašati sovražne poglede radgonskih Nemcev. Tednik je izhajal vsako soboto zjutraj na štirih ali šestih straneh. Inserati so bili estetsko oblikovani, urejeni po vsebinskih sklopih, besedila poudarjena, s slikami, vinjetami, okvirji. Imel je okoli 2000 naročnikov v vsem Pomurju, vzhodnem delu Slovenskih goric in v Prekmurju. V listu je izšlo mnogo člankov, ki so v bralcih utrjevali narodno in jezikovno zavest ter jih seznanjali s peripetijami boja za severno mejo. Situacija na državni meji se je spremenila in tiskarna Semlitsch je Mursko stražo pregnala. Ta se je začasno preselila v Maribor, kjer je list od avgusta do novembra leta 1922 tiskala Tiskarna sv. Cirila, nato pa nazaj v Gornjo Radgono, kjer je bila urejena tiskarna Panonija.

Lastništvo in uredništvo lista je leta 1921 prevzel Roman Bende, ki je listu poskušal dati drugačen značaj. Med tem je prišlo do sprememb v politični situaciji, Prekmurje je bilo osvobojeno, meje postavljene in časnik Murska straža je po šestem letniku prenehal izhajati. Časopis Murska straža je digitaliziran in je prosto dostopen na spletu.


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Kultura in izobraževanje