Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami, ki bodo to nedeljo, 3. junija, je bil naš sogovornik Alojz Štuhec, ki na listi Slovenske ljudske stranke kandidira v volilnih okrajih Ljutomer in Gornja Radgona. Alojz živi v petčlanski družini skupaj z ženo Metko in s tremi otroki - Jakobom, Markom in Evo. Po izobrazbi je diplomirani inženir agronomije in hortikulture, zaposlen kot kmetijski svetovalec. Ima 19 let delovnih izkušenj na področju tehnološkega in investicijskega svetovanja, ob službi pa kmetuje na domači kmetiji, veliki 50 hektarjev. Je zelo dejaven na področju kmetijstva in zadružništva, 30 let že aktivno deluje tudi v gasilstvu. V prostem času je rad v naravi, se ukvarja s športom, občasno je tudi amaterski igralec. Je predsednik Občinskega odbora SLS Svet Jurij ob Ščavnici in svetnik v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.

Več pa v spodnjem intervjuju.

Alojz, zakaj ste se odločili, da boste kandidirali za poslanca?

Odločitev za to nikakor ni bila lahka. Ob številnih nalogah, ki jih opravljam, se seveda srečujem s problemi, katerih enostavno ne bi bilo treba. Teh pa ni mogoče odpraviti brez aktivne vloge tam, kjer se to predpisuje. S kandidaturo tako želim kot aktiven državljan prispevati k boljšemu življenju in delu v naših krajih, kjer imamo številne izzive za prihodnost. Predvsem pa bi me v prihodnosti bolelo srce, če si mogoče naši otroci ne bodo mogli zagotoviti kakovostnega življenja in bivanja v naših krajih, jaz pa vsaj ne bi poskusil danes tega reševati. Se pravi svojo vlogo predvsem vidim v sedanjem delu za prihodnost nas in naših potomcev.

S čim boste poskušali prepričati volivce?

S svojo preprostostjo in izkušnjami, ki jih imam. Za delo in življenje ljudi namreč ni potrebno zakonodaje pisati v filozofskem stilu in prenormirno, kot se je to zgodilo pri nas v Sloveniji. To namreč že onemogoča razvoj. Zakonodaja mora biti napisana preprosto in ljudsko. Kar ne moreš predpisati s par stavki, je boljše, da za to veljajo splošna moralna in etična pravila. Upam pa, da ljudje tudi vidijo, da sem ponosen Bolehnečar, Prlek, Slovenec in Evropejec.

Kako so vašo kandidaturo sprejeli vaši bližnji?

Moji bližnji so kandidaturo sprejeli zelo pozitivno. Brez njihove privolitve se seveda v to ne bi spuščal. Oba z ženo namreč izhajava iz družin, kjer je bilo prevzemanje odgovornosti del vzgoje, in upam, da bova to privzgojila tudi najinim trem otrokom.

Kaj bi kot poslanec naredili za Pomurje?

Slovenska ljudska stranka ima izjemen program, ki temelji na treh pomembnih vlogah politike. Prva je seveda varnost, ki je za nas Pomurce velikega pomena. Obkroženi smo namreč s tremi državami, ki niti ne skrivajo želja vplivati na naše delo in življenje. V kakršnih koli zaostrenih pogojih, kot so lahko gospodarska kriza, prehranska kriza ali tudi kakšna druga še večja, se nam lahko zelo hitro zgodi, da bodo ti vplivi sosedov odločilni za naše življenje. Zato je na tem področju potrebno sprejeti dolgoročne rešitve v zaščito našega ozemlja in državljanov.
Drugo je gospodarnost poslovanja, kjer je program stranke zelo jasen. Želimo pošteno gospodarstvo in sodobno zadružništvo na vseh področjih. Želimo davčno razbremeniti delo, da bo to obremenjeno, kot je na primer v Avstriji, in da ne bo potrebno našim ljudem, ki tam delajo, doplačevati toliko dohodnine. Želimo šolski sistem, ki bo usposobil mlade za gospodarsko kreativnost, da bodo z zadovoljstvom proizvajali dodano vrednost naših primarnih resursov. 
Tretja zelo pomembna vloga politike pa je pravično obravnavanje lokalnega območja. Slovenija namreč z zelo veliko hitrostjo drvi proti državam, kjer je center moči izrazito razvit, in si lahko privošči vse, lokalno prebivalstvo pa je vedno bolj staro in ubogo. To kažejo tudi podatki, država namreč razpolaga z 92 odstotki vseh sredstev, ki jih v blagajno plačamo vsi državljani, le 8 odstotkov jih namenja lokalni skupnosti. To je potrebno obvezno spremeniti in bolj pošteno razdeliti sredstva. Izjemne vzore imamo v državah, kot sta Avstrija in Švica in še bi se jih dalo najti. Obvezno je potrebno regionalizirati državo, sredstva in pristojnosti enakomerno razdeliti med državo, regije in lokalno skupnost. S tem bomo veliko boljše gospodarili s sredstvi, ki jih plačujemo, in veliko manj bo korupcije.

Kje vidite še neizkoriščene potenciale Pomurja?

Pomurje je izjemen prostor, kjer se prebivalci premalo zavedamo bogastva, ki ga imamo. Seveda je za izkoriščanje le tega potrebno primerno razviti vse dele gospodarskih dejavnosti in jih med seboj povezati. Še najbolj razvito imamo primarno gospodarstvo, kjer gre za pridobivanje dobrin iz narave. Imamo zelo dobre pogoje za kmetijske dejavnosti, zelo lepo ohranjeno naravo, bogastvo podzemnih termalnih voda, bogastvo mineralne vode. Povsem slabša situacija je na področju sekundarnega gospodarstva, kjer gre za predelavo surovin v končne dobrine. Tukaj nam zelo manjkajo vlečni konji. Vsa naša predelovalna industrija je v velikih škripcih ali pa je že več sploh ni. V tem sektorju brez pomembne pomoči države in različnih skladov ne bo šlo. Kar primerno pa imamo razvit terciarni sektor, se pravi posredovanje dobrin končnim uporabnikom: trgovine, turizem, gostinstvo. Ampak se ta srečuje s premalo ponudbe končnih dobrin iz našega lokalnega sekundarnega sektorja, kar posledično povzroča tudi slabo izbiro za potrošnika in v potrošniku ne vzpodbudi želje po lokalnih proizvodih. Največ bomo seveda tu morali narediti sami Pomurci, s sodelovanjem in skupnim nastopom ter velikimi prizadevanji, da se to uredi. Sekundarni sektor so nam z veseljem odpeljali drugi, saj v njem ustvarjajo lepo dodano vrednost, siromašijo pa naš prostor, iz katerega odpeljejo naše najkakovostnejše primarne dobrine po zelo nizkih cenah. Je pa turizem naš največji potencial.

Kaj počnete v prostem času?

Prostega časa imam bolj malo. Večinoma ga namenim družini, nekaj časa preživim v naravi, čez zimo se rekreiram z amaterskim igranjem košarke. 30 let sem že aktiven v gasilstvu, občasno pa odigram tudi kakšno serijo predstav z našim dramskim društvom.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Zelo sem ponosen na družino, ki sva si jo ustvarila z ženo, na kmetijo, na kateri naš rod kmetuje že več kot 300 let, ter na ožjo in širšo skupnost, v kateri živimo in je polna prijaznih in gostoljubnih ljudi.
Še vedno sem zelo ponosen na svoje dosežke, kot so osvojitev srebrnega Vegovega priznanja v 6. razredu osnovne šole, naziva najboljšega športnika šole v 7. razredu osnovne šole, končanje dveh šol naenkrat, srednje in ob tem poklicne, seveda tudi dokončanje študija. Zelo sem ponosen tudi na to, da sem lahko soustvarjal zgodbo organiziranja in druženja podeželske mladine po vsej Sloveniji. Zelo sem ponosen na dosežke v tekmovalnem oranju na državnem nivoju, drugega mesta ekipno leta 2003 in drugega mesta posamično leta 2008. Zelo sem ponosen na službo, ki jo opravljam, kjer lahko pomagam kmetom pri za njih najtežjih opravilih - birokraciji.

Kaj bi počeli v življenju, če se ne bi ukvarjali s politiko?

Mislim, da ne bi imel nobenih težav glede tega kaj početi. Veseli me polno izzivov tako v gospodarstvu kot javni upravi. Končno pa imam doma tudi trdno tradicionalno kmetijo, na kateri bi se s pridnim delom prav tako dalo ustvarjati.

Kje se vidite čez deset let?

Zanimajo me predvsem izzivi na področjih politike, organizacije, raziskav ali tehnologij v kmetijstvu in agroživilskem sektorju. Odvisno pa bo predvsem od priložnosti, ki se bodo ponudile.

Naročnik: Slovenska ljudska stranka