Prihodnost kmetijstva? V Bolehnečicih se je predstavil traktor robot
Medtem ko so se najboljši slovenski orači pomerili v natančnosti obdelave zemlje, je robot prikazal, kako bi lahko bilo oranje videti v prihodnosti: brez voznika v kabini, po vnaprej določeni poti in pod stalnim digitalnim nadzorom.

Na državnem tekmovanju oračev v Bolehnečicih je veliko pozornosti obiskovalcev pritegnil prav poseben stroj – avtonomni poljski robot AgXeed AgBot. Medtem ko so se najboljši slovenski orači pomerili v natančnosti obdelave zemlje, je robot prikazal, kako bi lahko bilo oranje videti v prihodnosti: brez voznika v kabini, po vnaprej določeni poti in pod stalnim digitalnim nadzorom.
Prikaz je povezal eno najstarejših kmetijskih opravil z najsodobnejšo agrorobotiko. Kmetijski inštitut Slovenije ga je predstavil kot prvo robotsko oranje v Sloveniji. Del prikaza si lahko ogledate v videu.
Pred prikazom opravili številna testiranja
Kmetijski inštitut Slovenije je testiranje robotskega oranja začel 1. septembra. Strokovnjaki pri tem niso preverjali le tega, ali lahko robot samostojno vozi po njivi.
Spremljali so natančnost vodenja, nastavitve in stabilnost delovanja pluga, globino oranja, kakovost nastale brazde ter zdrs pogonskega sistema. Pomemben del preizkušanja je bilo tudi varno in ponovljivo izvajanje celotnega postopka.
Robot je moral samostojno slediti načrtovani poti, se prilagajati dejanskim razmeram na njivi in hkrati zagotavljati kakovost dela, ki jo sicer pričakujemo od izkušenega orača.
Bolehnečici so gostili 69. državno tekmovanje oračev in 31. državno prvenstvo dijakov in študentov biotehničnih šol v oranju
Na svetovnem prvenstvu v oranju v Keniji bosta Slovenijo prihodnje leto zastopala Dolenjec Igor Pate in Prekmurec Primož Sukič.
Brez kabine, vendar pod stalnim nadzorom
AgBot ni klasičen traktor, ki bi mu zgolj odstranili voznika. Gre za namensko zasnovan avtonomni stroj, pri katerem se delo najprej digitalno načrtuje. Prek platforme TraXwise je mogoče določiti površino, pot in delovne parametre, nato pa na daljavo spremljati napredovanje ter prejemati podatke in opozorila.
Sistem AgXeed pri zagotavljanju varnosti uporablja lidar za zaznavanje okolice ter sprednje in zadnje kamere. Upravljanje in nadzor sta mogoča prek aplikacije, robot pa med delom tudi zbira podatke. Opremljen je s standardnim tritočkovnim priklopom ter podpira sistema ISOBUS in TIM, zato lahko uporablja različne običajne kmetijske priključke.
Poleg oranja oziroma obdelave tal lahko AgBoti glede na model in priključek opravljajo še setev, mulčenje, košnjo, brananje, podrahljavanje in druga ponavljajoča se poljska opravila.
Gosenice zmanjšujejo pritisk na tla
Med zanimivimi značilnostmi večjih modelov AgBot je dizelsko-električni pogon. Gosenična izvedba omogoča boljšo razporeditev mase in manjši pritisk na tla, s čimer želi proizvajalec zmanjšati zbijanje tal.
Pri modelu AgBot T2 5 Series je mogoče širino koloteka prilagajati med 1,90 in 3,20 metra. Proizvajalec navaja, da lahko avtonomni stroji opravljajo ponavljajoče se naloge skoraj neprekinjeno, njihovo delo pa je mogoče načrtovati za čas, ko so pogoji na njivi najprimernejši.
Del projekta Robot4Plants
AgBot se v Sloveniji preizkuša v okviru projekta Robot4Plants – partnerstva za uvajanje digitalnih in robotskih tehnologij v rastlinsko pridelavo, ki ga vodi Kmetijski inštitut Slovenije.
Cilj projekta ni zgolj predstaviti zanimive tehnologije, temveč preveriti njihovo dejansko uporabnost na slovenskih kmetijah. Raziskovalce zanimajo učinkovitost, kakovost opravljenega dela, varnost, organizacija dela, vpliv na tla ter možnosti vključevanja robotov v vsakodnevne delovne procese.
Robot so pred prikazom v Bolehnečicih uporabljali tudi pri projektnem partnerju ŽIPO Lenart, kjer je bil vključen v resnična poljedelska in živinorejska opravila. Med drugim so z njim preizkušali strniščno obdelavo tal z dvometrsko krožno brano.
Od prvega preizkusa do predstavitve javnosti
Javni prikaz robotskega oranja je potekal v sklopu 69. odprtega državnega tekmovanja oračev Slovenije in 31. državnega prvenstva dijakov in študentov biotehniških šol v oranju. Bolehnečici so tako za nekaj časa postali stičišče tradicije, agronomskega znanja in najnovejše tehnologije.
Čeprav avtonomni stroji še ne bodo čez noč nadomestili običajnih traktorjev, prikaz kaže smer razvoja kmetijstva. Njihova naloga je predvsem razbremeniti ljudi pri dolgotrajnih in ponavljajočih se opravilih, izboljšati natančnost ter omogočiti izvedbo del v najprimernejšem času.
Kot so ob začetku testiranj zapisali na Kmetijskem inštitutu Slovenije: »Prihodnost kmetijstva ne prihaja šele jutri – danes že orje slovenske njive.«


