Minuli konec tedna je v srednjeveškem gradu Negova potekala 1. mednarodna likovna kolonija, katere se je v treh dneh udeležilo devet slikarjev iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Rusije. Zgodovinska kulisa, skrivnosti preteklosti in blagodejna atmosfera edinstvenega grajskega kompleksa so navdihovale prekaljene umetnike, ki so se že uveljavili na slovenski likovni sceni. Njihova percepcija izjemne kulturne dediščine in občutki ob tem, ki so jih predano prelili na platna, bodo obiskovalci gradu lahko občudovali na razstavi nastalih del, ki bo naknadno postavljena v gradu. Gre za same uveljavljene umetnike, katere slovenska likovna javnost zelo dobro pozna.

Akademski slikar Laszlo Nemes iz madžarskega Zalaegerszega v svojih slikah predstavlja svojevrsten, nenavadni svet, v katerem se prepletajo vznemirljive napetosti naključij in raziskovanj. Umetnik prihaja iz rojstnega kraja kralja Matije Korvina, ki je v 15. stoletju s svojo vojsko zavzel negovsko utrdbo. Mednarodno priznani likovni ustvarjalec Lojze Kalinšek, likovni pedagog in fotograf iz Kamnika, nam kot slikarski mag podarja barvite zgodbe začaranih ljudi in živali, porojene iz praspomina, bajk, mitov in subjektivnih doživetij. Akademska slikarka Irena Gayaty Horvat iz Zagreba, ki se profesionalno ukvarja tudi z razvojno psihologijo, svoja svetovna popotovanja prenaša v slike in poezijo. V svojih delih upodablja kozmično vzajemnost, kot jo odkriva v svojem duhovnem in mističnem raziskovanju vsebin, ki polnijo čase in prostorja.

Mariborski profesor likovne umetnosti Zmago Kovač motivno vsebino za svoje slike črpa iz ljubezni do nedotaknjene narave. Zato je v njegovih delih prisotna zlasti visoka ekološka zavest, ki je prežeta z močno aluzijo na duhovno, transcendentno stvarnost. Prekipevajoče življenje sintetizira v harmonijo barvnih linij in tonov. Ustvarja tudi na področju kiparstva in v svoje delo vključuje oblikovanje igrač.

Akademski slikar Veljko Toman iz Kamnika je temperamenten kolorist, ki se je desetletja profesionalno ukvarjal tudi z restavratorstvom in konzervatorstvom. Prav zato je v arhitekturi gradu Negova razbiral obilje sledi življenj, ki jih povprečni obiskovalci niti ne opazijo. Njegova dela izžarevajo izreden občutek za naravo. Z izrednim posluhom ustvarja impresivne in energijsko bogate podobe doživete in podoživete harmonije iger življenja v naravnih okoljih. Vsestranski slikarski mojster, mariborski akademski slikar Viktor Šest, motive iz vsakdanjega življenja, pa tudi iz preteklosti, pretaplja v samosvoj prepoznavni svet ilustracij, prežet z avtorjevo radoživostjo, sproščeno drznostjo, humorjem in ironijo. Na njegovih platnih srečujemo poznane in neznane občasne grajske prebivalce, lahkotne in žive, naslikane z virtuoznostjo in tankočutnostjo. Dela ruskega akademskega slikarja Jurija Kravcova iz Millerova ob Rostovu, ki že lep čas uspešno ustvarja v Sloveniji, so polna ubranega kolorita, s pridihom romantičnega razpoloženja. Med negovsko kolonijo so ga najbolj vznemirjali prav skrivnostni grajski duhovi, ki jih je naslikal v podobi nežnih ženskih obrazov.

Božidar Ščurek iz Celja je suveren slikar, ki obvlada gradnjo likovnega prostora, sozvočje in dinamiko barvnih nians ter razgiba površine s posebnim priokusom. Arhitektura obnovljenega in propadajočega dela negovskega gradu mu je ponudila obilje krepkega navdiha in vnovič spodbudila njegovo drzno ustvarjalno domišljijo. Zdravko Dolinšek, Trboveljčan iz Radencev, v svojem raziskovalnem slikarskem svetu razkriva navdušenje nad vsem lepim, kar mu je dano v vizualno doživetje. V desetletjih likovnega odkrivanja se ustvarjalno odziva na vse novo in drugačno ter tako ustvarja izjemno bogat in pester slikarski opus. Je pobudnik, soorganizator in udeleženec letošnje 1. mednarodne likovne kolonije na gradu Negova, ki je potekala pod okriljem zavoda Kultprotur Gornja Radgona.