V sredo, 25. julija, so na letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera v Palembangu v Indoneziji razglasili Biosferno območje Mura (BOM). Podpora razglasitvi biosfere je bila izjemno močna tudi s strani lokalnega prebivalstva, lokalnih nevladnih organizacij, strokovnjakov različnih področij, številnih znanih osebnosti in drugih, ki vidijo prihodnost v trajnostnem razvoju ob reki Muri z ohranjanjem narave in kulturne dediščine.

Uvrstitev reke Mure na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave je podprlo vseh 16 pomurskih občin, ki so del novo nastale biosfere. Reka Mura tako nadaljuje pot k nastanku mednarodnega biosfernega območja »Evropska Amazonka«, ki bo edino na svetu povezovalo kar pet držav (Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo).

V Zavodu za turizem in kulturo Beltinci (ZTK Beltinci) so zelo veseli razglasitve BOM, je povedala direktorica Elica Horvat, ki je še dodala: »Naša prizadevanja so bila ves čas usmerjena v podporo tej razglasitvi. Upamo, da bo to vplivalo tudi na omejitev različnih ekonomskih apetitov po izkoriščanju reke Mure, predvsem mislimo tu na radikalne posege v reko z izgradnjo hidroelektrarn. Za naš zavod pa razglasitev pomeni dodatno priložnost v smislu turističnega razvoja ponudbe ob in z reko Muro.«

Prav tako so izjemno veseli v Društvu čolnarjev Dokležovje - DčD, ki že več kot 15 let negujejo Muro kot naravno dediščino. V preteklosti so že podpisali Protokole o sodelovanju s Fakulteto za turizem in Fakulteto za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Prav tako so tik pred zaključkom izgradnje modernega Centra murskih čolnarjev. »Izražamo veliko veselje ob tem izjemno pomembnem mednarodnem mejniku, ki vsem odgovornim jasno nakazuje smer razvoja, ki jo morajo z vsemi aktivnostmi podpirati. Tako na tem področju več ne sme biti prostora za kapitalsko usmerjene dejavnosti, ki za ceno dobičkov posameznikov uničujejo to, kar smo kot biser narave srednje Evrope podedovali od naših prednikov. Zavedamo se izjemne priložnosti in odgovornosti.«, so dodali DčD.

Tudi v podjetju MURAMAR pozdravljajo dolgo pričakovano Unescovo razglasitev BOM in si od tega posledično obetajo tudi dejansko zaščito reke Mure pred grobimi in nerazumnimi posegi politike, kapitala in energetskega lobija. »Mi svoje goste, ki pridejo na spust po Muri, že ponosno seznanjamo s tem novim dejstvom. In odzivi so zelo pozitivni.«, sta povedala Denis in Simona Cizar.

Razglasitev BOM podpirajo tudi domači obrtniki, ki ohranjajo kulturno dediščino ob reki Muri. Med njimi je tudi Saša Žuman iz Ljutomera, ki ohranja družinsko podjetje Lončarstvo Žuman: »Biosferno območje Mura in ohranjanje domačih obrti je zelo povezano, saj je kulturno dediščino ob reki Müri narekovala reka, s katero smo domačini še danes zelo povezani. Da pa je UNESCO uvrstil Muro na seznam najvrednejše naravne dediščine sveta, pa me ne preseneča, ker Müra tja tudi spada in želim, da jo kot prosto tekočo reko tudi ohranimo za prihodnje generacije.«

BOM podpirajo tudi kmetje, čebelarji, ribiči, lovci. »Razglasitve se iskreno veselim, saj je edino to to, kar si Mura zasluži. V območje Mure smo tako zaščitili ne le reko in z njo nivo podtalnice ter posledično kmetijstvo temveč tudi veliko rastlinskih in živalskih vrst. Z nazivom prihaja tudi velika odgovornost vseh v politiki, saj morajo budno paziti na izkoriščevalske želje kapitala in drugih lobijev ter nemudoma preprečiti vsak takšen poskus.« je povedal dr. Mihael Kasaš iz Eko kmetije Kasaš in član občinskega sveta Lendava. Tudi Marko Slavič iz ekološke kmetije Vila Natura, Križevci pri Ljutomeru podpira BOM: »Življenje ljudi ob reki Muri je zaznamovalo našo dediščino. Zelo sem vesel, da bo reka Mura, vse njene mrtvice, rokavi, življenje ob reki ostalo živo še naprej. Vse čestitke vsem, ki so sodelovali pri tem velikem projektu za naše potomce.« Predsednik čebelarske družine Beltinci Štefan Šemen, je tudi izrazil podporo: »Sem profesionalni čebelar, ob reki Muri imam večino svojih čebeljih družin in tudi prostor za izvajanje apiterapije. Območje ob reki Muri je pomembna flora in favna za vse živali, še posebej za čebele čez celo leto. Prepričan sem, da kar je dobro za čebele, je dobro tudi za ljudi. Še posebej je pomembna voda, ki je vir življenja, od nje smo vsi odvisni.« Tudi ribiči izkazujejo veliko podporo. Vincenc Cegner, predsednik RD Mura Paloma pove, da so ponosni na razglasitev, saj so po katastrofalnem poginu leta 1971 40 let intenzivno vlagali avtohtone vrste rib in tako prispevali k oživljanju reke Mure. Zdaj je odgovornosti na državi, da bo zaščitila donavsko porečje. Po mnenju Vlada Drvariča, člana RD Radgona, je to eden od največjih dosežkov za Muro, za vse nas in za vse nadaljnje rodove. »Ribiči se zavedamo, da je ribištvo povezano tudi z varovanjem okolja, zaščito in ohranjanjem narave. Zato nam ni vseeno, kaj se dogaja in se bo dogajalo z reko Muro in življenju v ali ob njej. Dogodek nam vrača in uresničuje upanje, da bomo na bregove reke Mure še naprej lahko hodili lovit ribe ter hkrati uživali v lepotah, ki nam jih narava ponuja ter uživali v naslednjih letih, ki prihajajo za nas in za naše zanamce.«

Domačinka iz Radencev Danica Korc je povedala: »Še en dokaz več, da je boj za ohranitev reke Mure, takšne kot je, več kot upravičen! Kot mamica štirih otrok upam in verjamem, da bo to dejstvo odprlo oči še mnogim staršem in da bodo spoznali, kako pomembna so naša dejanja sedaj, v tem momentu, za zdravo in brezskrbno prihodnost naših otrok!«. Nekatere domačine vežejo izjemne zgodbe in spomini na reko Muro. Med njimi je to zagotovo Sabina Šajher, potomka prekmurskega robinzona in zaposlena pri ZRIRAP Beltinci: »Ta naša Müjra... Toliko vsega lepega nam vsakodnevno daje, včasih pa nam tudi zna kaj vzeti. In prav to njeno pestrost moramo znati spoštovati in ohranjati. Razglasitev BOM pomeni, da ona ni pomembna le za nas lokalce, ki živimo z njo in od nje že od nekdaj, ampak je pomen njenega ohranjanja prepoznan tudi širše. In to je edino prav!«. Publicistka Valentina Smej Novak, hčerka prvega borca za ohranitev reke Mure v 80ih letih Štefana Smeja je povedala: »Ganjena sem, tudi v imenu pokojnega očeta, ki je bil eden prvih borcev za Muro. Zapisal je, da so ob Muri kraji, kjer bi lahko lebdela duša... Kaj sploh pomeni uvrstitev na Unescov seznam? So zato mokrišča od včeraj na danes drugačna? Toda vsi tisti, ki bodo še naprej skušali vrednost reke meriti v kilovatih, bodo poslej tudi zaradi Unescove zaščite morali sprevideti, da se kapital reke meri s širšimi in globljimi vatli; da življenja ljudi, živali in rastlinstva, ki jih poji reka, nimajo mere v kilovatih.«

BOM podpirajo tudi priznani umetniki, pisatelji, pesniki, glasbeniki. Feri Lainšček je povedal: »Ta razglasitev nam zagotavlja, da moralni in etični gospodarstveniki in politiki na reki Muri ne bodo gradili hidroelektrarn.« Vlado Žabot: »Najbrž je vsem jasno, da BOM pod zaščito UNESCA pomeni izjemno pridobitev za Pomurje in Slovenijo. Tudi izjemno razvojno priložnosti. Žal je tudi res, da niti sedaj ne bo šlo brez trenj s pohlepom posameznikov in skupin ali s koruptivno hinavščino v kakšni razvojni agenciji. Vseeno pa mislim, da svetovna razglasitev BOM pomeni konec stare, že kar hudo usmrajene pomurske zgodbe. In pričakujem, da bo razvojna vizija tega BOM ter z njim kompatibilnih projektov v pomurskih občinah glavna tema tokratnih lokalnih volitev. Kdor od kandidatov se ne bo hotel ali znal jasno in glasno opredeliti do te teme, ga je na volitvah treba dokončno zavrniti kot razvoju škodljivega političnega parazita. Priložnost pa morajo dobiti ljudje, ki dovolj dobro razločijo med skorumpirano sramoto tipa TEŠ 6 in perspektivo svetovne blagovne znamke UNESCA.« Pesnik Denis Škofič iz Dolnje Bistrice pa je povedal v zagovor BOM: »Da je Unesco razglasil BOM, je vsekakor velik dogodek, večji kot se zdi ljudem, ki živijo ob Muri. Zato upam in si želim, da ne bo ostalo zgolj pri dogodku, ampak da bo ta prerasel v dogajanje, da bo vse skupaj zaživelo in ne samo na papirju, da bo ta »mistična« reka in »magična« pokrajina okrog nje, kakor se nam kaže v pomembnih literarnih delih, kjer si je na slovenskem literarnem zemljevidu izborila, ali bolje rečeno »izrečila« prav posebno mesto, zaživela tudi izven platnic.« Vlado Kreslin je dodal: »Ponosen sem na vse, ki se borijo za Muro in v veliko zadoščenje mi je, da so na taki instanci kot je Unesco, prepoznali njeno vrednost.«

Podporo razglasitvi BOM izkazuje tudi več kot 70 lokalnih, regionalnih, tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, ki podpirajo tudi kampanjo rešimo Muro! Nekatere med njimi so tudi stranke v postopku za umeščanje hidroelektrarne Hrastje-Mota na reko Muro. S statusom v javnem interesu varovanja kulturne dediščine zastopa Muro Muzej norosti, Trate, katerega vodja je dr. Sonja Bezjak: »Uvrstitev na UNESCO-v seznam je priznanje enkratnosti in edinstvenosti naše reke in njenega življenjskega prostora. Biosfera pa je hkrati še eno potrdilo za premiera in poslance, da imamo prav ljudje, ki živimo ob Muri, ko vztrajamo pri ohranjanju reke. Razvoj regije vidimo v trajnostno naravnanem in zelenem turizmu, v katerega HE ne sodijo. Alarmantno je, da že več kot 30 let ljudje ob Muri živimo v strahu, da nam bodo veljaki in veljakinje iz Ljubljane zabetonirali to, kar je del naše kulture in naše, pomurske identitete. Zdaj je čas, da Muro dokončno izbrišejo iz svojih investitorskih načrtov in podprejo razvoj podhranjene regije.«.

Zveza društev Moja Mura, katere predsednik je Samo Tuš, zastopa Muro s statusom delovanja v javnem interesu ohranjanja narave: »Če bo okrilje UNESCO doprineslo k temu, da bo vlada RS izbrisala reko Muro iz vseh dokumentov za energetsko izrabo in se bodo posledično vlagala sredstva v revitalizacijo porečja, sonaravno kmetovanje in turizem, potem je to velik uspeh. Če pa ne, pa je to pirova zmaga in bodo zopet profitirali edino tisti, ki jim v resnici nikoli ni bilo mar za "ledvico Prekmurja in Prlekije".«