Čez nekaj mesecev, februarja 2019, bo minilo 35 let odkar je na območju nekdanje skupne države SFRJ potekal največji športni dogodek sploh - Zimske olimpijske igre "Sarajevo 1984". In ker je dogodek mnogim nekoliko starejšim Slovenkam in Slovencem ostal v posebnem spominu, saj je Jure Franko osvojil srebrno kolajno v veleslalomu, ki je bila prva medalja jugoslovanskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah sploh, se mnogi z veseljem vrnejo v preteklost. Tako so se v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer jesen življenja preživlja tudi starosta med pomurskimi in slovenskimi fotoreporterji, Milan Klemenčič, stanovalci, zaposleni in še nekateri obiskovalci, v teh jesenskih dneh vrnili v letu 1984. Pravzaprav so s fotografijami, razglednicami, časopisnimi izrezki in drugim arhivskim gradivom odpotovali v Sarajevo in okoliške planine, kjer so takrat potekale Zimske OI. Omenjeni Milan Klemenčič je namreč bil akreditirani fotoreporter z omenjenih iger in doživetja iz februarja 1984 so mu ostala v najlepšem spominu, čeprav je v svoji 80-letni fotografski karieri fotografiral dogodke po vsem svetu.

Milan Klemenčič, ki bo letos (28.11.) napolnil 92 let, je kljub visoki starosti še vedno zelo angažiran kot fotograf. Še vedno je najraje za in ne pred objektivom, čeprav v zadnjih letih nekoliko manj. Gre za legendo med slovenskimi fotografi, ki se s fotografiranjem ukvarja že osem desetletij. Med drugim je fotografiral tudi zavzetje Gornje Radgone s strani nemških okupatorjev, davnega leta 1941, vmes je s fotoaparatom obkrožil zemeljsko oblo. Svojim novim sostanovalcem in drugim obiskovalcem DSO Gornja Radgona, kamor se je s prijateljico nedavno preselil, se je Milan že predstavil s čudovitimi fotografijami s svojega zadnjega potepa po Egiptu, sedaj pa jim je predstavil še svoja doživetja z OI v Sarajevu. Med njegovim fotografiranjem je nastala neprecenljiva fotografska dokumentacija, katera nikakor ne sme oditi v pozabo. Nekoč je fotografiral vse dogodke, v zadnjih letih še posebej rad fotografira iz "lufta", kamor so ga popeljali motorni zmaj, balon, helikopter in letalo. Seveda ga je v zadnjih fotografskih letih, ker rad potuje in raziskuje nova območja, najbolj veselilo potopisno fotografiranje, kajti praktično ni veliko območij na svetu, kjer ni bil, in povosod so nastale čudovite fotografije.

Enako je bilo tudi v začetku leta 1984 v prestolnici BiH ter njeni okolici, in za tokratno razstavo in potopisno predavanje v DSO Gornja Radgona, med množico odličnih izdelkov, je fotografije za razstavo in video predstavitev, izbrala mlada likovna umetnica in ljubiteljska fotografinja Eva Žula, sicer strokovna vodja omenjenega doma. Milan se zaveda, da se ne moreš pohvaliti z dobro fotografijo, če nisi na kraju dogajanja. In takšen je on sam več kot osem desetletij, temu pa je zagotovo pripomoglo, da je kot kratkohlačnik na tomboli zadel prav fotoaparat. Tako je fotografski aparat od njegovega desetega leta njegov nepogrešljivi del življenja. Poleg razstavljenih fotografij, razglednic in drugega gradiva povezanega z ZOI in znamenitim Vučkotom, v Sarajevu, je v ospredju bil ogled video posnetka, ki je nastal z montažo Milanovih in še nekaterih fotografij, ki so nastale na ZOI. Milan je najraje izpostavljal slovenske tekmovalce, ki so v glavnem sestavljali reprezentanco SFRJ, seveda tudi slovenski graditelji objektov za ZOI, ki so bili v ospredju. Ni pozabil niti slovenskih navijačev, praktično na vsakem njegovem posnetku je nekdo od naših vrhunskih športnikov, kot so Jure Franko, Bojan Križaj, Boris Strel, Rok Petrovič, Primož Ulaga, Bogdan Norčič, Miran Tepeš...

Kljub zrelim letom pa je Milan prisotnim razlagal kdo je kdo na fotografijah, v spominu pa mu je ostalo praktično vse, kar se je v tistih zimskih dnevih dogajalo v Sarajevu in okolici. Nekako s solznimi očmi pa je žalostno pokomentiral internetne posnetke uničenih in zapuščenih športnih objektov v Sarajevu, po neumni vojni med leti 1991-1995. Stadion, na katerem so ZOI 84 bile odprte in zaprte, je sedaj veliko pokopališče, med vojno pobitih ljudi...