Praznujemo dan reformacije, praznik začetkov slovenske tiskane besede

Danes, v soboto, 31. oktobra, v Sloveniji obeležujemo dan reformacije, ki nas spominja na nastanek prvih slovenskih tiskanih knjig in razvoj slovenskega knjižnega jezika. Praznik, ki ga pri nas praznujemo od leta 1992, je dela prost dan in priložnost za spomin na ustvarjalce, ki so pomembno zaznamovali slovenski jezik in kulturo.

Trubar je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika

Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku. Z njima je slovenščina dobila pomembno mesto pri verskem pouku in začetnem opismenjevanju, postavljeni pa so bili tudi temelji njenega nadaljnjega knjižnega razvoja.

Trubar se je pri pisanju oprl na govore osrednjega slovenskega prostora in upošteval razlike med govori na območjih, kjer so živeli Slovenci. S svojim delom je nagovarjal Slovence kot skupnost ter ustvaril več kot 25 del, kar predstavlja približno polovico knjižne produkcije slovenskih protestantskih piscev.

Od Luthrovih tez do sprememb v evropskem prostoru

Za začetek reformacije velja 31. oktober 1517, ko naj bi nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu pritrdil 95 tez. Z njimi je opozoril na razmere v Cerkvi in pozval k spremembam. Reformno gibanje je prineslo velike verske in družbene premike ter nastanek novih protestantskih Cerkva.

Na Slovenskem je reformacija poleg verskih sprememb pustila trajno sled predvsem v jeziku, tisku in opismenjevanju. Čeprav je poznejša protireformacija omejila protestantsko delovanje, so dosežki takratnih piscev ostali pomemben temelj slovenske kulture.

Dalmatinova Biblija in Bohoričeva slovnica

Med najpomembnejšimi ustvarjalci tega obdobja sta bila tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod celotne Biblije, ki je izšel z letnico 1584, je pomenil enega največjih dosežkov slovenskega protestantizma. Pokazal je, da je mogoče v slovenščini izraziti tudi obsežna in jezikovno zahtevna besedila.

Istega leta je izšla tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice, znana pod latinskim naslovom Arcticae horulae. Prva slovnica slovenskega jezika je sistematično opisala slovenščino ter prispevala k njenemu poučevanju in pisni rabi. Z Bohoričevim imenom je povezan tudi črkopis bohoričica.